Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (17.341-17.365)


  1.      kopítniti  -em dov. (í ȋ) nav. ekspr. udariti, suniti s (konjskim) kopitom: kmalu bi ga konj kopitnil // slabš. brcniti: fant ga je pošteno kopitnil ♪
  2.      kopíto  -a s (í) 1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit ♦ vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zool. konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus 2. spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval: kopita za veliko stopalo ni imel / dati čevlje na kopito v čevlje dati kopito, da bi se razširili / čevljarsko kopito // ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko: predava po enem kopitu; vse gre po istem, starem kopitu 3. leseni, navadno razširjeni del strelnega orožja: udaril ga je s kopitom / puškino kopito ● ekspr. naš oče je človek starega kopita v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi ♪
  3.      kopjaník  -a m (í) nekdaj vojak, oborožen s kopjem: pehoto so sestavljali lokostrelci, kopjaniki in suličarji; odred turških kopjanikov ♪
  4.      kópjast  -a -o prid. (ọ̄) nav. ekspr. podoben kopju: pajek s kopjastimi nožicami ♪
  5.      kopjáš  -a m (á) nar. zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu: kopjaši so jih spremljali z vriski ♪
  6.      kópje  -a s (ọ̄) 1. pri primitivnih ljudstvih tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje: kopje ga je zadelo v srce; sovražniki so metali kopja iz razdalje dvajset korakov / bojno kopje; pren., pesn. reko je razparalo kopje svetlobe // publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se 2. šport. lesena ali kovinska, v sredini navadno z vrvico ovita palica za tekmovanje: vreči kopje; kopje za moške tekmovalce / metanje diska in kopja 3. star. drog za zastavo: na kopju je visela zastava ♪
  7.      kopjenósec  -sca m (ọ̑) nekdaj vojak, oborožen s kopjem: antični kip kopjenosca ♪
  8.      kopjíšče  -a s (í) držaj pri kopju: udaril ga je s kopjiščem ♪
  9.      kopnén  -a -o prid. (ẹ̑) redko kopenski: morske in kopnene živali ♪
  10.      kopnênje  -a s (é) glagolnik od kopneti: kopnenje snega / čuti se kopnenje jeze ♪
  11.      kopnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. nav. 3. os., v zvezi s sneg biti v vedno manjši količini: sneg že kopni; pren., ekspr. prihranki kopnijo ∙ ekspr. v bolezni je vidno kopnela slabela, hirala // ekspr., z dajalnikom izraža, da se nehuje stanje, razpoloženje, kot ga določa samostalnik: jeza mu že kopni; upanje, da pride, mu je bolj in bolj kopnelo 2. zastar. koprneti: kopnel je po časti kopnèč -éča -e: kopneči sneg ♪
  12.      kopníca  -e ž (í) redko zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: začele so se kazati kopnice ♪
  13.      kopnína  -e ž (ȋ) knjiž. 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: daleč na obzorju se je že videla kopnina; veter je vel z morja na kopnino 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: grebene je pokrival sneg, po dolini pa se je že kazala kopnina ♪
  14.      kopnínski  -a -o prid. (ȋ) redko kopenski: kopninske živali ♪
  15.      kopnjáva  -e ž (ȃ) nar. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: po strminah se je pokazala kopnjava; po kopnjavah so se pasli gamsi ♪
  16.      kôpno  tudi kópno -a s (ō; ọ̑) navadno s prilastkom zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: pripluli so do pustega kopna ♪
  17.      kôpno  tudi kópno -ega s (ō; ọ̑) 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje: ladja se je bližala kopnemu; s kopnega je pihal veter; promet po kopnem; kopno in morje / potniki so stopili na kopno // redko zemljišče, ki ni pod vodo: njive na kopnem 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg: izpod snega se je že videlo kopno ● nar. gorenjsko to delo so opravili še v kopnem v času, ko še ni zapadel sneg; prim. kopen ♪
  18.      kópra  -e ž (ọ̑) užitni trdni del kokosovega oreha: mleti kopro; praženje kopre ♪
  19.      kóprc  in kôprc -a m (ọ̑; ȏ) bot. vrtna zdravilna, začimbna rastlina z rumenimi cveti v kobulih, Foeniculum vulgare: začiniti kumarice s koprcem ♪
  20.      kopréna  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. tančica, pajčolan: imela je s kopreno zagrnjen obraz; črna, prozorna koprena; pren. na široko je začel odgrinjati kopreno z njegove preteklosti 2. ekspr. meglica, prozoren oblak: po nebu so plule komaj vidne koprene / sonce se je zavijalo v zlato kopreno / nad pokrajino je visela koprena megle ◊ tekst. zelo tanka plast neurejenih vlaken ♪
  21.      koprénast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kopreno: koprenasta ruta; koprenasto oblačilo / koprenasta megla / obzorje je koprenasto ♪
  22.      kopríva  -e ž (í) rastlina, ki ima na listih in steblu dlačice, ki povzročajo ob dotiku pekoč občutek: koprive preraščajo ruševine; pokositi koprive; otroci rastejo kot koprive za plotom / kopriva peče / špinača iz kopriv koprivnih listov ∙ tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; kopriva ne pozebe zdrav, odporen človek uspešno kljubuje bolezni, naporu; slabega, malovrednega človeka navadno ne zadene nesreča ♦ bot. mala kopriva kopriva z manjšimi, pri dnu srčastimi listi, Urtica urens; mrtva kopriva rastlina z dvoustnatimi rdečimi, belimi ali rumenimi cveti, Lamium; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; žegnana kopriva zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi, Cnicus benedictus; vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus ♪
  23.      koprívar  -ja m (ȋ) zool., navadno v zvezi mali koprivar dnevni metulj z živo pisanimi krili, Aglais urticae ♪
  24.      koprívast  -a -o prid. (í) po barvi podoben koprivi: koprivaste hlače; vojaki v koprivastih srajcah koprívasto prisl.: koprivasto zelena uniforma ♪
  25.      kopríven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koprivo: koprivni listi; koprivne korenine; koprivno steblo / koprivno vlakno ♦ kozm. koprivna voda tekočina iz koprivnih korenin za nego las ♪

   17.216 17.241 17.266 17.291 17.316 17.341 17.366 17.391 17.416 17.441  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA