Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (1.716-1.740)



  1.      bebljávec  -vca [bǝb in beb] m () kdor beblja
  2.      béc  -a m (ẹ̑) zastar. ficek, božjak: nimam niti beca ♦ num. beneški novec za pol solda
  3.      becáti  -ám [bǝc] nedov.) nar. brcati: kočijaž je becal konje; becal ga je z nogo pod mizo
  4.      beckáti  -ám [bǝc] nedov.) redko drezati, bezati: kar naprej becka v pipo
  5.      becquerél  in bekerél -a [bekerel] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq)
  6.      bèč  -à in -a [bǝč] m (ǝ̏ , ǝ̀) nar. zahodno sod
  7.      bečáti  -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í) 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči 2. star. beketati: ovce bečijo
  8.      bèček  -čka in bečèk -čkà [bǝč] m (ǝ̄; ǝ̏ ) manjšalnica od beč: beček piva
  9.      bečkà  -è tudi bèčka -e [bǝč] ž ( ; ǝ̏) star. kad, čeber: bečka za zelje
  10.      bečvà  -è tudi bèčva -e [bǝč] ž ( ; ǝ̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod
  11.      bedáček  -čka m (á) 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali! 2. redko bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka
  12.      bêdast  -a -o prid. (é) ekspr. 1. omejen, nespameten, neumen: ti si bedast; ne delaj se bedastega; bedaste čenče 2. zoprn, neprijeten: da je le ta bedasti dan za menoj; bedasto vreme bêdasto prisl.: ne bulji tako bedasto
  13.      bedáštvo  -a s () ekspr. lastnost bedastega človeka: njegovo bedaštvo je vedno bolj očitno
  14.      béden  -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž
  15.      bedéti  -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bǝd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev bedé tudi bdé: bede ležati bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi
  16.      bedrénec  -nca m (ẹ̄) bot. janež
  17.      beemvé  -ja m (ẹ̑) pog. avtomobil ali motorno kolo nemške tovarne BMW: peljati se z beemvejem
  18.      bég 1 -a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja ∙ publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli 2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov ◊ astr. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta
  19.      bég 2 -a m (ẹ̑) zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik: muslimanski begi so si razdelili zemljo; okruten beg / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Skender beg
  20.      bégati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami begajóč -a -e: begajoč pogled
  21.      bégica  -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begovica
  22.      begôten  -tna -o prid. (ó) pesn. 1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj 2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let // ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici begôtno prisl.: oči so mu begotno obstale na njej
  23.      begúnček  -čka m () manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke
  24.      béj  -a m (ẹ̑) 1. zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik; beg: turški beji 2. nekdaj vladar Tunisa
  25.      béjevec  -vca m (ẹ̄) žarg. učenec iz b oddelka, razreda

   1.591 1.616 1.641 1.666 1.691 1.716 1.741 1.766 1.791 1.816  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA