Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (17.066-17.090)


  1.      kontaktíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontaktirati: njegovo delo zahteva nenehno kontaktiranje z ljudmi / oblike kontaktiranja so različne ♪
  2.      kontaktírati  -am nedov. in dov. (ȋ) pog. biti v kontaktu s kom: lahko kontaktira / sošolci še vedno kontaktirajo ♪
  3.      kontaminácija  -e ž (á) 1. knjiž. spajanje, združevanje: kontaminacija dveh stilov; kontaminacija prvotne zgodbe s samostojno ljubezensko dramo / nastati s kontaminacijo 2. publ. onesnaženje, okuženje: kontaminacija vode ◊ lingv. kontaminacija nastanek novega jezikovnega elementa, pojava zaradi medsebojnega vplivanja dveh različnih jezikovnih elementov, pojavov; voj. kemična, radioaktivna kontaminacija okuženje s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini ♪
  4.      kontaminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko spojiti, združiti: kontaminirati različne stile 2. publ. onesnažiti, okužiti: kontaminirati zrak ♦ voj. okužiti s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini // redko poškodovati, pokvariti: to je kontaminiralo oči kontaminíran -a -o: kontaminirana obleka ♪
  5.      kontéjner  -ja m (ẹ̑) teh. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prekladati kontejnerje; poslati blago v kontejnerjih ♪
  6.      kontejnerizácija  -e ž (á) teh. uvajanje prevažanja blaga v kontejnerjih ♪
  7.      kontéjnerski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kontejner: kontejnerski prevoz / kontejnerske ladje ♪
  8.      kontékst  -a m (ẹ̑) besedilo, v katero spada obravnavani del teksta, sobesedilo: citat so prilagodili kontekstu; iz konteksta se da sklepati, na kaj je avtor mislil / stavke je nasilno trgal iz konteksta // publ. kar z določeno stvarjo nastopa, je z njo povezano: urbanizem ne more rasti brez svojega konteksta / iztrgati koga iz družbenega, zgodovinskega konteksta; idejni, miselni kontekst ● knjiž. to ga je spravilo iz konteksta ravnotežja, ravnovesja ♪
  9.      kontemplácija  -e ž (á) knjiž. poglobljeno razmišljanje, razglabljanje o kaki stvari, zlasti duhovni: sposoben za kontemplacijo in introspekcijo / gre za globoko vživetje v umetniško delo, za estetsko kontemplacijo; odmika se v svet filozofske kontemplacije / kontemplacija smrti ♦ filoz. stanje, ki se doseže s poglabljanjem v nedoumljivo; rel. molitev, pri kateri se človek popolnoma zatopi v premišljevanje o Bogu in verskih resnicah ♪
  10.      kontemplatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kontemplacijo: moti jo njegova kontemplativna narava / kontemplativno pojmovanje umetnosti ♪
  11.      kontemplatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost kontemplativnega: kontemplativnost njihove estetike / bil je nagnjen h kontemplativnosti in opazovanju ♪
  12.      kónten  -tna -o prid. (ọ̑) fin., navadno v zvezi kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah: poenostavitev kontnega plana ♪
  13.      kontenína  -e ž (í) redko kotenina: gosta kontenina ♪
  14.      kontènt  prid. neskl. (ȅ) nižje pog., navadno v povedni rabi zadovoljen: takoj je bila kontent ♪
  15.      kontésa  -e ž (ẹ̑) grofica: kontesa in njena hči / poročil se je s konteso z grofovo hčerjo ♪
  16.      kontestírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. oporekati, ugovarjati: kontestirati cerkveni avtoriteti ♪
  17.      kontinènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) velika, sklenjena površina kopnega sveta, celina: prepotoval je ves kontinent / evropski kontinent / publ. črni kontinent Afrika; pren., knjiž. ples je ustvarjalna umetnost in film je njen novi kontinent ♪
  18.      kontinentálec  -lca m (ȃ) kdor živi v notrajnosti kontinenta, celinec ♪
  19.      kontinentálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kontinent, celinski: to področje ima kontinentalen značaj / kontinentalne države ♦ geogr. kontinentalno podnebje podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; geol. kontinentalni facies // za Angleže nanašajoč se na evropski kontinent: v tem se je angleški zakonik razlikoval od kontinentalnega ♪
  20.      kontingénca  -e ž (ẹ̑) filoz. dejstvo, da nekaj je, pa bi lahko ne bilo, ali da je takšno, pa bi lahko ne bilo takšno; slučajnost, možnost: kontingenca biti ♪
  21.      kontingènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno s prilastkom 1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem razdobju: določiti kontingent / carinski kontingent količina blaga, za katero se plača zmanjšana carina; izvozni, uvozni kontingent 2. publ. količina blaga, dana uporabniku za določeno obdobje ali za izvršitev določene naloge: kontingent jekla je znašal osemdeset tisoč ton; kontingent gradbenega materiala / tovor hrane iz kontingenta pomoči // znesek, prispevek: dati velike kontingente za šolstvo, štipendije 3. publ. skupina ljudi, navadno v določenem, omejenem številu: poslati nov kontingent vojakov / kontingent izseljencev je bil dosežen ♪
  22.      kontingênten  in kontingénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na kontingent: kontingentna pogodba; kontingentna lista lista kontingentiranega blaga / kontingentna vojska ◊ filoz. svet je kontingenten sam v sebi nezadosten, nenujen ♪
  23.      kontingentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontingentirati: kontingentiranje blaga ♪
  24.      kontingentírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. določiti kontingent: kontingentirati blago za široko potrošnjo / kontingentirati uvoz kontingentíran -a -o: kontingentirano blago ♪
  25.      kontinuíran  -a -o prid. (ȋ) nepretrgan, neprekinjen: kontinuirana proizvodnja; tudi preskrba s sadjem bo kontinuirana; kontinuirano delo / kontinuiran razvoj / kontinuirano reševanje vprašanj sprotno kontinuírano prisl.: proces poteka kontinuirano ♪

   16.941 16.966 16.991 17.016 17.041 17.066 17.091 17.116 17.141 17.166  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA