Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (16.441-16.465)


  1.      kolovrátež  -a m (ȃ) ekspr. kdor (rad) hodi brez cilja: avto je zbil nekega vinjenega kolovrateža ♪
  2.      kolovrátiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. nespretno, opotekaje se hoditi: pijanec je kolovratil po cesti / zgrešil je pot in kolovrati kar počez preko njiv 2. hoditi brez cilja: ves dan je kolovratil okrog; kolovrati po gozdu // slabš. hoditi: pogosto kolovrati tod mimo / samo okrog kolovrati, nič ne dela ● slabš. dvajset let je kolovratil po svetu bival, živel v različnih krajih zunaj doma ♪
  3.      kolovŕt  -a m (ȓ) zool. kovinsko se lesketajoč manjši hrošč, ki drsi po vodni gladini, Gyrinus natator ♪
  4.      kolportáža  -e ž (ȃ) prodaja časopisov, revij po ulicah, v trafikah, kioskih: kolportaža je slabo organizirana / opravljati kolportažo / v kolportaži bo časopis dražji ♪
  5.      kolportážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolportažo: kolportažni oddelek; kolportažna služba / nav. ekspr. kolportažni roman roman, ki se prodaja v kolportaži, po vsebini navadno malo vreden, plehek ♪
  6.      kolportêr  -ja m (ȇ) 1. kdor prodaja časopise, revije po ulicah: zaposlil se je kot kolporter / publ. leteči kolporter ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih 2. knjiž., redko, s prilastkom razširjevalec, oznanjevalec: bil je vnet agitator in kolporter slovanstva ♪
  7.      kolportêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od kolporter: kolporterji in kolporterke ♪
  8.      kolportêrski  -a -o (ȇ) pridevnik od kolporter: kolportersko delo ♪
  9.      kolportírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. po ulicah prodajati, zlasti časopise, revije: posebne izdaje dnevnika še ne kolportirajo 2. knjiž., redko razširjati, oznanjati: anekdoto je kolportiral samo med najožjimi prijatelji ♪
  10.      kólt  -a m (ọ̑) ameriški revolver ali pištola večjega kalibra: kavboj s koltom za pasom ♪
  11.      kolumbárij  -a m (á) knjiž. zgradba ali zid, navadno pri krematoriju, z vdolbinami za shranjevanje žar: postaviti žaro s pepelom umrlega v kolumbarij ♪
  12.      Kolúmbov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Kolumba: Kolumbovo odkritje Amerike ∙ ekspr. Kolumbovo jajce navidez nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen ♪
  13.      kolúmbovski  -a -o prid. (ȗ) ekspr. tak kot pri Kolumbu: kolumbovski duh odkrivanja še neodkritih svetov ♪
  14.      kolúmbovstvo  -a s (ȗ) knjiž. odkrivanje, iskanje novega, zlasti česa pomembnega: Trubarjevo kolumbovstvo / težnja po novatorstvu, kolumbovstvu v pesniškem izrazu ♪
  15.      kolút  -a m (ȗ) ploščat okrogel predmet: na komatih so se bleščali kovinski, medeninasti koluti; kovanci imajo večinoma obliko koluta; sonce je kot žareč kolut / koluti dima so se vili pod strop kolobarji ♦ avt. zavorni kolut vrtljiva plošča ob notranji strani avtomobilskega kolesa, ki jo pri zaviranju stiskata zavornika; strojn. torni kolut ki s trenjem prenaša vrtenje z ene gredi na drugo // tak predmet z žlebom na obodu: naviti žico na kolut; previti filmski trak z večjega na manjši kolut; vrv žičnice je enakomerno drsela po kolutih; kolut v škripčevju ♪
  16.      kolúta  -e ž (ȗ) knjiž., redko kolut: svetleče se kolute na konjski opremi / vrtenje kolut v dvižnem mehanizmu ♪
  17.      kolútast  -a -o prid. (ȗ) podoben kolutu: kolutast predmet; kolutasta tuljava ♦ avt. kolutasta zavora kolutna zavora ♪
  18.      kolútec  -tca m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kolut: lesen kolutec ♪
  19.      kolútek  -tka m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kolut: svetleči se bakreni koluti in kolutki ♪
  20.      kolúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kolut: kolutna ploskev ♦ avt. kolutna sklopka sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi; kolutna zavora zavora, ki jo sestavljajo kolut in zavornika; teh. kolutna elektroda elektroda v obliki koluta; kolutno varjenje varjenje s kolutno elektrodo ♪
  21.      kóma 1 -e ž (ọ̑) med. popolna, globoka nezavest: bolnik je že dva dni v komi / diabetična koma ki jo povzroči prevelika količina sladkorja v krvi ♪
  22.      kóma 2 -e ž (ọ̑) adm. vejica, zlasti decimalna: dve koma pet ◊ fiz. napaka leče, da upodobi točko kot črtico ♪
  23.      kóma 3 -e ž (ọ̑) astr. plinski ovoj, ki obdaja jedro kometa: komet je imel okroglo komo in dolg rep ♪
  24.      komád  -a m (ȃ) 1. žarg. kos, primerek: na zalogi je še nekaj komadov; svoj komad je razdelil na še manjše dele / meriti z litri in komadi / naročiti petdeset komadov piva petdeset steklenic piva 2. publ., navadno s prilastkom umetniško delo, stvaritev, zlasti gledališka ali glasbena: igrajo tudi umetniško šibkejše komade; godba igra poskočne plesne komade / gledališki komad ♪
  25.      komáden  -dna -o prid. (ȃ) žarg. kosoven: prodaja metrskega in komadnega blaga ♪

   16.316 16.341 16.366 16.391 16.416 16.441 16.466 16.491 16.516 16.541  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA