Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (1.641-1.665)

1641.      bárvnost  -i ž (ȃ) 1. lastnost barvnega: neizrazita barvnost fasad / barvnost glasu 2. sposobnost za sprejemanje barve: precejšnja barvnost volne ♪
1642.      barvomér  -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv; kolorimeter ♪
1643.      barvoslóvje  -a s (ọ̑) nauk o barvah in tehniki barvanja ♪
1644.      barvotísk  -a m (ȋ) žarg., tisk. barvni tisk: reprodukcija v barvotisku // tiskana barvna slika: stene so našarjene s številnimi barvotiski ♪
1645.      baržún  -a m (ȗ) knjiž. tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet: prevleka iz rdečega baržuna; mah je mehek kakor baržun / oblečena je v svilo in baržun ♪
1646.      baržúnast  -a -o prid. (ȗ) knjiž. žametast: baržunast telovnik; baržunasta obleka, zavesa / baržunasti stoli // ekspr. podoben žametu: baržunast mah; njena baržunasta lica / baržunaste oči baržúnasto prisl.: baržunasto črn ♪
1647.      baržúnov  -a -o (ȗ) pridevnik od baržun: baržunov lesk ♪
1648.      bás  -a m (ȃ) 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi ◊ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi ♪
1649.      basáč  -a m (á) nekdaj kdor nabija topove: basač tretjega topa ♪
1650.      basálnik  -a [u̯n] m (ȃ) nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov ♪
1651.      básati  bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ȃ) 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo básati se pog. 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico ● redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala ♪
1652.      básbáriton  -a m (ȃ-ȃ) muz. basovski glas z visoko lego ♪
1653.      baseball  -a [bé(j)zbôl] m (ẹ̑-ȏ) šport. ameriška igra, pri kateri udarjajo žogo z lesenim kijem: igrati baseball; neskl. pril.: baseball tekma ♪
1654.      básek  -ska m (ȃ) ekspr. šibek, slaboten bas: govoriti z mehkim baskom ♪
1655.      báselski  -a -o [bazl-] prid. (á) nanašajoč se na Basel: baselske znamenitosti ♦ rel. baselski koncil koncil v Baslu od 1431 do 1448 ♪
1656.      básen  -sni ž (ȃ) lit. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari: basni Krilova; basen o lisici in grozdju ♪
1657.      básen  -sna -o (ȃ) s števnikom pridevnik od bas 3: 80-basna harmonika ♪
1658.      básenca  -e [sǝn] ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od basen: poslušaj mojo basenco ♪
1659.      básenski  -a -o [sǝn] prid. (ȃ) nanašajoč se na basen: basenska folklora ♪
1660.      basic  -a [béjzik] m (ẹ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih, naravoslovnih problemov s preprostimi in majhnimi računalniškimi sistemi: uporaba basica ♪
1661.      basírati  -am nedov. (ȋ) pog. 1. peti bas: v zboru je vneto basiral 2. ekspr. govoriti z basom: prehlajen je, zato tako basira ♪
1662.      basíst  -a m (ȋ) kdor poje bas: basist poje samospeve; dirigent je razpostavil basiste in tenoriste // redko kdor igra (na) bas: orkester išče basista ♪
1663.      basketball  -a [básketbôl] m (ȃ-ȏ) v angleškem in ameriškem okolju košarka: igrati basketball ♪
1664.      básklarinét  -a m (ȃ-ẹ̑) muz. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir ♪
1665.      báskovka  -e ž (ȃ) okrogla mehka čepica, kakršno nosijo Baski ♪

   1.516 1.541 1.566 1.591 1.616 1.641 1.666 1.691 1.716 1.741