Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (1.616-1.640)


  1.      bárvanje  -a s (ȃ) glagolnik od barvati: barvanje tkanin; barvanje las / barvanje glasu; miljejsko barvanje oseb ♪
  2.      bárvanost  -i ž (ȃ) lastnost barvanega: neizrazita barvanost ♪
  3.      bárvar  -ja m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar 2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi ♪
  4.      barvaríja  -e ž (ȋ) barvarna: barvarija usnja in čevljev / brez plačila davka ne bo smela imeti barvarije barvarske obrti ♪
  5.      barvárna  -e ž (ȃ) barvarska delavnica: barvarno so postavili k vodi // barvarski obrat v tovarni: v barvarni in v tkalnici imajo enake norme ♪
  6.      barvárnica  -e ž (ȃ) redko barvarna: barvarnice imajo premalo sprejemališč / tovarniška predilnica in barvarnica ♪
  7.      bárvarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvanje ali barvarstvo: barvarski pomočnik; barvarska delavnica, obrt ♪
  8.      bárvarstvo  -a s (ȃ) barvarska obrt: zaposlen je v barvarstvu // opravljanje barvarskega poklica ♪
  9.      bárvast  -a -o prid. (ȃ) 1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija 2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo ♪
  10.      bárvati  -am nedov. (ȃ) 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice ♦ med. barvati histološki preparat 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti ♪
  11.      bárven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine ♪
  12.      bárvenost  -i ž (ȃ) 1. lastnost barvnega; barvnost: medla barvenost cvetov / barvenost govorice 2. redko barvitost: vabeča barvenost velemesta ♪
  13.      bárvica  -e ž (ȃ) nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic; tempera barvice; čopič za barvice ♦ etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja ♪
  14.      barvílen  -lna -o prid. (ȋ) ki je za barvanje: barvilna raztopina; barvilne snovi / barvilna moč ♦ bot. barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum; barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria ♪
  15.      barvílnica  -e ž (ȋ) izdelovalnica barvil: delati v barvilnici // redko barvarna ◊ bot. barvilnice visoke trajnice z barvilnimi jagodami, Phytolaccaceae ♪
  16.      barvílnik  -a m (ȋ) redko posoda za barvilo ♪
  17.      barvílo  -a s (í) 1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila; krvno, lasno barvilo 2. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo; naravna barvila / anilinsko barvilo 3. redko ličilo: barvilo za ustnice ♪
  18.      barvína  -e ž (í) redko barvilo: rdeča krvna barvina / barvati z organskimi barvinami ♪
  19.      barvít  -a -o prid., barvítejši (ȋ) 1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina 2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba barvíto prisl.: barvito karakterizirati osebe; barvito poslikana podoba ♪
  20.      barvítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost barvitega: barvitost cvetja / barvitost Jurčičevega jezika; barvitost pripovedi; Pariz jo je prevzel s svojo barvitostjo / hvalijo barvitost njegove skladbe; zvočna barvitost ♪
  21.      barvljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da barvati: lahko barvljiva snov ♪
  22.      bárvnica  -e ž (ȃ) tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic ◊ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici ♪
  23.      bárvnik  -a m (ȃ) šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki ◊ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju ♪
  24.      barvnokóžec  -žca m (ọ̑) človek barvne kože: belci in barvnokožci ♪
  25.      barvnopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je barvne polti: barvnopolti narodi ♪

   1.491 1.516 1.541 1.566 1.591 1.616 1.641 1.666 1.691 1.716  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA