Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (16.141-16.165)


  1.      kokóševec  -vca m (ọ̑) bot. rastlina nerodovitnih tal z drobnimi belimi cveti, Cynanchum laxum ♪
  2.      kokóšji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na kokoši: kokošja jajca; kokošje meso; kokošje perje / kokošje pasme / kokošja juha ∙ ekspr. biti kokošje pameti neinteligenten ♦ vet. kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil ♪
  3.      kokóška  -e ž (ọ̑) manjšalnica od kokoš: petelinček in kokoška / ljubk. zelo je skrbela za svoje kokoške kokoši ♦ zool. vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska ♪
  4.      kokóškica  -e ž (ọ̑) ljubk. kokoš: kokoškice prav pridno nesejo ♪
  5.      kokošnják  -a m (á) zaprt prostor za kokoši: sodobno urejen kokošnjak; kokoši so bile že vse v kokošnjaku ♪
  6.      kokót  -a m (ọ̑) nar. vzhodno petelin: po vasi so se oglašali kokoti ◊ zool. morski kokot na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko glavo, Dactylopterus volitans ♪
  7.      kokòt  -ôta m (ȍ ó) kokotanje: kokot kokoši ♪
  8.      kokóta  -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, prostitutka iz višjih družbenih slojev: postala je kokota; oblači se kot velemestna kokota ♪
  9.      kokotánje  -a s (ȃ) glagolnik od kokotati: glasno kokotanje kokoši ♪
  10.      kokotáti  -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. oglašati se z glasom ko: kokoši so glasno kokotale 2. slabš. govoriti, navadno nerazumljivo, hitro: ves čas je kokotala ♪
  11.      kokótov  -a -o prid. (ọ̑) nar. vzhodno petelinji: kokotovo pero / kokotovo petje ♪
  12.      kokovíčnik  -a m (ȋ) bot., navadno v zvezi gorski kokovičnik zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: izvleček iz gorskega kokovičnika ♪
  13.      kòks 1 in kôks kôksa m (ȍ ō; ō) gorivo velike kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo črnega premoga: pridobivati koks / peč na koks ♦ metal. metalurški koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela ♪
  14.      kòks 2 in kôks kôksa m (ȍ ō; ō) agr. fižol s srednje debelimi, rjavimi ali rdeče pisanimi belimi zrni: saditi koks ♪
  15.      koksagíz  tudi koksagís -a m (ȋ) bot. rastlina, ki vsebuje kavčuk, Taraxacum kok-saghyz ♪
  16.      kôksanje  -a s (ō) glagolnik od koksati: koksanje premoga / peč za koksanje ♪
  17.      koksárna  -e ž (ȃ) tovarna koksa: zgradili so koksarno / železarna ima novo koksarno obrat za pridobivanje koksa ♪
  18.      kôksati  -am nedov. (ō) metal. pridobivati koks: ves mesec so koksali / ta črni premog se da koksati ♪
  19.      kôksen  -sna -o prid. (ō) nanašajoč se na koks1: koksni oddelek tovarne / koksni plini plini, ki nastanejo pri pridobivanju koksa ♪
  20.      koksíranje  -a s (ȋ) metal. koksanje: uporaba plinov, ki se razvijajo ob koksiranju premoga ♪
  21.      kôksov  -a -o (ō) pridevnik od koks1: koksov prah ♪
  22.      kókta  -e ž (ọ̑) osvežujoča brezalkoholna pijača iz izvlečkov zdravilnih zelišč, zlasti šipka: piti kokto; steklenica kokte ♪
  23.      koktajl  in koktejl ipd. gl. cocktail ipd. ♪
  24.      kòl  kôla [kou̯] m, mest. mn. stil. koléh (ȍ ó) 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / zlasti v srednjem veku upornike so natikali na kol(e) mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e) / mučilni kol ∙ ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanju ♦ arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča 2. žarg., šol. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole ♪
  25.      kóla  -e ž (ọ̑) bot. tropsko drevo, katerega semena vsebujejo tein, Cola vera: uporaba plodov kole v farmaciji ♪

   16.016 16.041 16.066 16.091 16.116 16.141 16.166 16.191 16.216 16.241  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA