Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (1.591-1.615) 
- baróka -e ž (ọ̄) raba peša lasulja: sodnik si je nadel baroko; gledališka baroka ♪
- barokíst -a m (ȋ) redko umetnik baročne dobe: četverica kranjskih barokistov ♪
- barokizírati -am nedov. in dov. (ȋ) um. predelovati v baročnem slogu: barokizirati gotsko stavbo ♪
- barométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture ♪
- barométrski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na barometer: barometrsko stanje / barometrski minimum ♪
- barón -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois 2. redko gospodarski mogotec: industrijski baroni 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega ♪
- baronát -a m (ȃ) redko baronstvo: dobiti baronat ♪
- barónček -čka m (ọ̑) 1. baronov sin: mladi baronček 2. iron. baron: ti grofički in barončki ♪
- baronésa -e ž (ẹ̑) baronova hči: baronesa iz bližnjega gradu ♪
- baronét -a m (ẹ̑) v Angliji plemič, za stopnjo nižji od barona ♪
- barónica -e ž (ọ̑) baronova žena: salon gospe baronice // baronova hči: grofica Auersperg, rojena baronica Codelli ♪
- baroníja -e ž (ȋ) fevdalna baronova posest ♪
- barónovka -e ž (ọ̑) star. baronica: gospa baronovka ♪
- barónski -a -o (ọ̑) pridevnik od baron: baronski naslov ♪
- barónstvo -a s (ọ̑) baronski naslov: dobiti baronstvo ♪
- bárski 1 -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bar1: a) barski program; barska plesalka / ekspr. barske cene zelo visoke, pretirane b) barski pult; visok barski stolček / barske pijače ♪
- bárski 2 -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barje: barski travniki; kisla barska zemlja / barski premog ♦ bot. barska preslica ♪
- bàrt bárta m (ȁ á) star., s števnikom ali z izrazom količine krat: več bartov mi je hudo; pridi drugi bart; še en bart zarajajva ♪
- bàrt bárti ž (ȁ ȃ) nar., s števnikom ali z izrazom količine krat: Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl (Prežihov) ♪
- barúfa -e ž (ū) nar. primorsko prepir, zdraha: same barufe dela / iz barufe je odnesel bunke iz pretepa ♪
- barúsa -e ž (ȗ) redko kocina: v bradi se srebrijo sive baruse // nav. mn. daljša dlaka nad gobcem živali; brk: zajčje baruse ♪
- barúsast -a -o prid. (ȗ) redko kocinast: barusast možakar ♪
- bárva -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva;
barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani
med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
- barválen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za barvanje: barvalni stroj; vreči usnje v barvalno kad ♪
- bárvanec -nca m (ȃ) človek barvne polti: belci in barvanci ♪
1.466 1.491 1.516 1.541 1.566 1.591 1.616 1.641 1.666 1.691