Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (15.816-15.840) 
- kmetovánje in kmétovanje -a s (ȃ; ẹ́) glagolnik od kmetovati: lotila se je kmetovanja / na stare dni se je ukvarjal s kmetovanjem ♪
- kmetováti -újem in kmétovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́) imeti zemljo in jo obdelovati ter se s tem preživljati: starši so kmetovali, sin pa je študiral / star. te njive ne bom več kmetoval obdeloval ♪
- kmétovski -a -o prid. (ẹ́) zastar. kmečki: vzel je kmetovsko hčer / ima kmetovske navade ♪
- kmétovstvo -a s (ẹ́) redko kmetstvo: kmetovstvo propada; meščanstvo in kmetovstvo ♪
- kmétski -a -o prid. (ẹ̑) raba peša kmečki: bil je otrok kmetskih staršev; kmetska dekleta / v bližini je stala velika kmetska hiša / kmetski pridelki kmétsko prisl.: bila je (po) kmetsko oblečena ♪
- kmétstvo -a s (ẹ̑) 1. družbeni sloj kmetov: seznaniti se s problemi kmetstva / ponosen je na svoje kmetstvo na pripadnost temu sloju // nav. ekspr. kmetje: sproletarizirano kmetstvo; kmetstvo in delavstvo 2. zastar. kmetovanje: dobil je zemljišče in se je lotil kmetstva ♪
- kmísati se -am se nedov. (ȋ) nar. cmeriti se, kisati se: spet se kmisa, nekaj mu ni prav ♪
- knájp -a m (ȃ) pog. knajpova kava: kuhati knajp / knajp in cikorija ♪
- knájpanje -a s (ȃ) glagolnik od knajpati se: zdravnik mu je priporočil knajpanje / knajpanje v snegu, mrzli vodi ♪
- knájpati se -am se nedov. (ȃ) med. utrjevati se, zdraviti se po metodi S. Kneippa: že dolga leta se knajpa; knajpati se dnevno ♪
- knájpov -a -o prid. (ȃ) navadno v zvezi knajpova kava kavni nadomestek iz žganega ječmenovega slada: skuhati knajpovo kavo ♪
- knàp knápa m (ȁ á) nižje pog. rudar: knapi so se spustili v jamo ♪
- knápovski -a -o prid. (á) nižje pog. rudarski: knapovski otroci / knapovsko naselje ♪
- knédelj -na tudi -dlja [dǝl] m (ẹ́) nav. mn., nižje pog. cmok: najedel se je knedeljnov ♪
- knéftra -e ž (ẹ̑) nižje pog. jermen, ki med čevljarskim delom drži čevelj trdno na kolenih: vajenca je pretepel s kneftro; močna kneftra ♪
- knéginja tudi knegínja -e ž (ẹ̑; í) 1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo višja od grofice: bogata kneginja; kneginja in grofica 2. knezova žena: knez in kneginja ♪
- knéštvo -a s (ẹ̑) knežji naslov: dobiti, doseči kneštvo ♪
- knéz -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo višji od grofa: zbrali so se baroni, grofi in knezi // vladar kneževine: voliti kneza / postal je knez 2. rel., v zvezi cerkveni knez, nekdaj visok cerkveni dostojanstvenik: sprejema so se udeležili tudi cerkveni knezi ◊ zgod. deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja; zool. knez pisana morska riba z dolgo hrbtno plavutjo, Coris julis ♪
- knézoškòf -ófa tudi -ôfa m, im. mn. knézoškófi tudi knézoškôfi in knézoškófje tudi knézoškôfje (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ́, ẹ̑-ó) rel., nekdaj škof, ki je hkrati tudi cerkveni knez: knezoškofi in drugi cerkveni dostojanstveniki ♪
- knézoškofíjski -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na knezoškofa: knezoškofijska kapela / knezoškofijski ordinariat ♪
- kneževánje -a s (ȃ) glagolnik od kneževati: dolgoletno kneževanje ♪
- kneževáti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti knez, vladati kot knez: kneževal je več let / tukaj je kneževal slovenski knez ♪
- knéževič -a m (ẹ̑) knezov sin: mlad kneževič ♪
- kneževína -e ž (í) dežela, ki ji vlada knez: država je bila razkosana na kneževine / kneževina Monaco ♪
- knéževski -a -o prid. (ẹ̑) knežji: je kneževskega rodu / kneževski sin / dobrote je delila s kneževsko radodarnostjo ♪
15.691 15.716 15.741 15.766 15.791 15.816 15.841 15.866 15.891 15.916