Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (15.741-15.765) 
- klôpen -pna -o prid. (ȏ) med., v zvezi klopni meningitis virusni meningitis, ki ga prenaša določen klop ♪
- klôpniti -em dov. (ó ȏ) nav. ekspr. dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v kleti je klopnila past // udariti, butniti: s praznim vrčem jezno klopne ob mizo ♪
- klopòt -ôta m (ȍ ó) klopotanje: slišal se je le klopot cokel / klopot konjskih podkev / klopot kastanjet ♪
- klopotáča -e ž (á) zool. ameriška strupena kača, ki ima na repu rožene obročke, Crotalus horridus: gozdna, kobrasta klopotača ♪
- klopotálo -a s (á) slabš. kdor (rad) veliko govori: njegov prijatelj je veliko klopotalo ∙ nizko pazi na svoje klopotalo, da ne bo joj besede, jezik ♪
- klopotánje -a s (ȃ) glagolnik od klopotati: klopotanje cokel / sliši se klopotanje konjskih kopit / klopotanje mlinskih koles / klopotanje štorkelj ♪
- klopotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. nav. ekspr. slišno, odsekano udarjati ob tla: cokle so klopotale po kamnitem tlaku / po kamenju klopotajo konjska kopita peketajo // dajati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so klopotale na strehi / čaplje so klopotale s kljuni; pren., ekspr. v sobi so klopotali pisalni stroji ∙ star. zobje so jim klopotali od mraza šklepetali // klopotaje premikati se: po hodniku so že zgodaj klopotali bolniki / konj je počasi klopotal naprej 2. slabš., redko govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klopota / klopota neumnosti klopotáje: hodil je, klopotaje s čevlji; štorklje so glasno klopotaje krožile nad hišami ♪
- klopotàv -áva -o prid. (ȁ á) nav. ekspr. ki klopota: klopotava igrača / pločevinasto klopotav glas ♪
- klopôtec -tca m (ó) 1. lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove: klopotci v vinogradih drdrajo, klopotajo; s klopotcem je preganjal vrabce in škorce; vrti se kot klopotec v vetru 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klopotec 3. jajce, ki zaradi posušene, pokvarjene vsebine klopota: med jajci sta bila dva klopotca ♪
- klopôtniti -em dov. (ó ȏ) nav. ekspr. dati odsekan glas: zvonec je klopotnil, ko se je žival premaknila / slabš. če se mu to kdaj omeni, takoj klopotne odgovori z odsekanim glasom ♪
- klór -a m (ọ̑) kem. dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, element Cl: razkužiti vodo s klorom ♪
- klór... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na klor: kloramin, klorbenzen ♪
- klorál -a m (ȃ) kem. brezbarvna, ostro dišeča tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo diditija ♪
- klóramín -a m (ọ̑-ȋ) kem. organska snov, ki se uporablja zlasti za razkuževanje in razbarvanje ♪
- klorát -a m (ȃ) kem. sol klorove kisline: kalijev klorat ♪
- kloréla -e ž (ẹ̑) bot. enocelična zelena alga z enim vrčastim kloroplastom, Chlorella ♪
- kloríd -a m (ȋ) kem. spojina vodika ali kovine s klorom: cinkov, kalijev, natrijev klorid; vodikov klorid ♪
- klorírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. 1. uvajati klor v spojine: klorirati benzen 2. raztapljati klor, derivat klora v vodi za razkuževanje: klorirati vodo kloríran -a -o: klorirana voda ♪
- klorít -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev železov alumosilikat ♪
- klórkávčuk -a m (ọ̑-ȃ) kem. kloriran naravni kavčuk ♪
- kloro... ali klóro... prvi del zloženk (ọ̑) kem. nanašajoč se na klor: klorovodik ♪
- klorofíl -a m (ȋ) bot. zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov, listno zelenilo ♪
- klorofílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klorofil: klorofilna barva / klorofilno telesce del žive vsebine celice, ki vsebuje klorofil ♪
- klorofórm -a m (ọ́) med., vet. brezbarvna hlapljiva tekočina, ki ima narkotični učinek: omamiti bolnika s kloroformom ♦ kem. metan, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorom; triklormetan ♪
- kloroformírati -am dov. in nedov. (ȋ) med., vet. omamiti s kloroformom: kloroformirati ranjenca; pren., knjiž. morali so kloroformirati njegovo nezaupnost kloroformíran -a -o: kloroformirano mazilo mazilo, ki vsebuje kloroform ♪
15.616 15.641 15.666 15.691 15.716 15.741 15.766 15.791 15.816 15.841 
