Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (15.541-15.565) 
- kliènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. oseba v odnosu do svojega rednega pravnega zastopnika, stranka: bil je klient znanega odvetnika; ta odvetnik ima mnogo klientov / je slab klient od katerega ni mnogo gmotnih koristi ♦ zgod. klient pri starih Rimljanih meščan, ki ga kot svojo delovno silo varuje, ščiti patricij // nav. ekspr. oseba v odnosu do osebe, ki ji redno opravlja določene storitve; (stalna) stranka: že več let je njihov klient; trgovec s svojimi klienti 2. ekspr. moški v odnosu do prostitutke: po stopnicah so se sprehajale prostitutke s svojimi klienti ♪
- klientéla -e ž (ẹ̑) knjiž. več klientov, klienti: ta odvetnik ima veliko klientelo / trgovec s svojo klientelo ♪
- kliêntka in kliéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od klient: odvetnik je dal nasvet svoji klientki / frizer je izgubil vse mlajše klientke ♪
- klík -a m (ȋ) knjiž., redko klic, krik: po planini so odmevali kliki pastirjev / slediti klikom na pomoč ♪
- klìk medm. (ȉ) posnema glas pri udarcu, trku ob trdo snov: klik, klik, so se zadevale kroglice / pritisne na žepno uro, klik, in pokrovček se odpre ♪
- klíka -e ž (ȋ) slabš. navadno manjša skupina ljudi v kaki skupnosti, ki se hoče okoristiti, uveljaviti na škodo drugih: nastajanje klik v podjetjih / fašistična klika; politična, vojaška klika ♪
- klíkar -ja m (ȋ) slabš. pripadnik klike: bratil se je s klikarji; zagrizen klikar ♪
- klíkarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klikarje ali klikarstvo: klikarski interesi / klikarska kritika ♪
- klíkarstvo -a s (ȋ) slabš. pojavljanje, obstajanje klik: inteligenci so očitali klikarstvo / boriti se proti klikarstvu in strankarstvu / literarno klikarstvo ♪
- klíkati -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž., redko klicati, kričati: ljudje so drug drugemu klikali ♪
- klíkniti -em dov. (í ȋ) knjiž., redko zaklicati, zakričati: prestrašeno je kliknila; klikniti od strahu / stoj! je kliknil ♪
- klíkovstvo -a s (ȋ) zastar. klikarstvo: klikovstvo in strankarstvo ♪
- klíma -e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje, podnebje: nezdrava klima; kraj ima ugodno klimo / priporočajo mu spremembo klime / alpska, gorska, morska, tropska klima; suha, vlažna, zmerna klima / umetna klima ♦ geogr. kontinentalna klima z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemska klima subtropska klima z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropska klima // publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbena klima; ti dogodki so povzročili težko politično klimo; ustvarjanje neznosne klime v delovnem kolektivu 2. žarg., teh. klimatska naprava: klima ni delovala ♪
- klímaks -a m (ȋ) lit. besedna figura, ki stopnjuje učinek povedanega z navajanjem pomensko vedno močnejših besed, izrazov, stopnjevanje: klimaks v stavku: ne boj, mesarsko klanje ◊ gozd. končna razvojna stopnja vegetacije; med. klimakterij ♪
- klimaktêričen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na klimakterij: klimakterični znaki; klimakterične težave / klimakterična bolníca ♪
- klimaktêrij -a m (é) med. doba med zrelostjo in starostjo, zlasti pri ženskah, mena: biti v klimakteriju / težave klimakterija ♪
- klimaktêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na klimakterij: klimakterijske težave / klimakterijska leta ♪
- klimát -a m (ȃ) knjiž. klima, podnebje: za ta klimat so značilne mile zime / razvoj civilizacije v toplih klimatih // redko duhovno ozračje, vzdušje: s tem ustvarja svojstven klimat smrti ♪
- klimátičen -čna -o prid. (á) knjiž. klimatski: klimatični faktorji; gre za ugodne klimatične razmere / klimatično zdravljenje / klimatične naprave ♪
- klimatizácija -e ž (á) 1. uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: klimatizacija prostorov; podjetje se ukvarja s klimatizacijo tovarn / klimatizacija zraka / naprava za klimatizacijo in ventilacijo 2. teh. klimatska naprava: napeljati klimatizacijo ♪
- klimatizátor -ja m (ȃ) naprava za uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: vključiti klimatizator ♪
- klimatizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano ♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesa klimatizíran -a -o: klimatizirani prostori; klimatiziran zrak; lokal je klimatiziran na 22° C ♪
- klimatológ -a m (ọ̑) strokovnjak za klimatologijo: predavanje znanega klimatologa ♪
- klimatologíja -e ž (ȋ) veda, ki na osnovi meteoroloških podatkov proučuje klimo: študirati klimatologijo; meteorologija in klimatologija ♪
- klimatolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na klimatologe ali klimatologijo: klimatološki študij / klimatološko raziskovanje / klimatološke razmere klimatske ♪
15.416 15.441 15.466 15.491 15.516 15.541 15.566 15.591 15.616 15.641