Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (14.291-14.315)



  1.      kapitalístka  -e ž () ženska oblika od kapitalist: zgodba o podjetni kapitalistki
  2.      kapitalizácija  -e ž (á) 1. nav. ekspr. sprememba v kapitalista, v kapitaliste: kapitalizacija privatnih proizvajalcev / kapitalizacija Amerike nastanek kapitalizma v Ameriki 2. ekon. izračunanje vrednosti kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizacija dobička ♦ fin. kapitalizacija obresti pripis h glavnici
  3.      kapitalízem  -zma m () gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v privatni lasti: kapitalizem nastaja, se spreminja; značilnosti kapitalizma; prehod iz kapitalizma v socializem ♦ polit. državni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, na kateri država posega v gospodarsko dogajanje; klasični, liberalni ali predmonopolni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca; monopolni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma z združevanjem individualnega kapitala v monopole
  4.      kapitalizíranje  -a s () glagolnik od kapitalizirati: kapitaliziranje Evrope
  5.      kapitalizírati  -am dov. in nedov. () 1. nav. ekspr. napraviti kaj kapitalistično: kapitalizirati obrt / nove razmere so ta družbeni razred kapitalizirale 2. ekon. spremeniti v kapital: kapitalizirati prihranke; pren., ekspr. kapitalizirati znanost // izračunati vrednost kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizirati dohodek; kapitalizirati zemljiško rento ◊ fin. kapitalizirati obresti pripisati jih h glavnici kapitalizíran -a -o: kapitalizirani kmetje
  6.      kapitálski  -a -o prid. () nanašajoč se na kapital 1: začetek kapitalske koncentracije / kapitalska družba v kapitalistični ekonomiki družba s kapitalom več lastnikov, ki se ukvarja s proizvodnjo, trgovino ali s finančnimi posli
  7.      kapitán  -a m () 1. poveljnik ladje: kapitan je bil star pomorščak; kapitan čezoceanske, trgovske ladje ♦ aer. kapitan poveljnik letala v civilnem letalstvu; navt. luški kapitan; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina 2. star. stotnik, kapetan: konjeniški kapitan
  8.      kapitanát  -a m () star. kapitanija: pristaniški kapitanat
  9.      kapitaníja  -e ž () navt., navadno v zvezi luška kapitanija urad v luki, ki skrbi za varno plovbo in pristajanje ladij, vodi registre ladij: predstojnik luške kapitanije // poslopje tega urada: ladja je zasidrana pred kapitanijo
  10.      kapitániti  -im nedov.) knjiž. biti kapitan: dolga leta je kapitanil
  11.      kapitánka  -e ž () 1. ženska oblika od kapitan: postati kapitanka 2. star. kapitanova žena: kapitanka in dacarka
  12.      kapitánov  -a -o prid. () nanašajoč se na kapitane: kapitanova kabina / kapitanov pomočnik
  13.      kapitánski  -a -o prid. () nanašajoč se na kapitane: kapitanska služba / kapitanski našitki ♦ navt. kapitanski most poveljniški most
  14.      kapítel  -tla m (í) star. poglavje: dvanajsti kapitel povesti / to je pa poseben kapitel
  15.      kapitél  -a m (ẹ̑) um. zgornji zaključni del stebra: figuralno okrašeni kapiteli / jedro kapitela / brstni kapitel; jonski kapitel z volutami na oglih; korintski kapitel z volutami na oglih in akantovimi listi
  16.      kapítelj  -tlja m (í) rel., v zvezah: (kolegiatni) kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu
  17.      kapíteljski  -a -o [tǝl] prid. (í) nanašajoč se na kapitelj: kapiteljski arhiv / kapiteljska cerkev h kolegiatnemu kapitlju spadajoča cerkev
  18.      kapitélka  -e ž (ẹ̑) tisk. velika črka v velikosti male: prva beseda kitice je postavljena s kapitelkami
  19.      kapitulácija  -e ž (á) dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem // ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije ◊ jur. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države
  20.      kapitulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kapitulacijo: kapitulacijski pogoji / kapitulacijska pogajanja
  21.      kapitulánt  in kapitulànt -ánta m (ā á; á) slabš. kdor (rad) kapitulira: boriti se proti kapitulantom; kapitulanti in izdajalci / že po naravi je slabič in kapitulant
  22.      kapitulántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kapitulante ali kapitulantstvo: med vojaki se je širilo kapitulantsko razpoloženje / kapitulantska politika
  23.      kapitulántstvo  -a s (ā) slabš. lastnosti ali ravnanje kapitulantov: boj slovenskih partizanov je živo nasprotje kapitulantstva / pojav defetizma in kapitulantstva
  24.      kapitulár  -ja m (á) rel. član (stolnega) kapitlja
  25.      kapitulár  -ja tudi kapitulárij -a m (á) zgod. predpis frankovskega kralja: kapitularji Karla Velikega

   14.166 14.191 14.216 14.241 14.266 14.291 14.316 14.341 14.366 14.391  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA