Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (13.591-13.615) 
- jury [žirí in džúri] ž neskl. (ȋ; ȗ) zastar. žirija, razsodišče: pritožiti se jury ♪
- jús -a m (ȗ) veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj jusa / pog. vpisati se na jus pravno fakulteto ♪
- JUS [jús] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, JUS JUS-a (ȗ) kratica jugoslovanski standardi: izdelki z oznako JUS / suknjič je izdelan po JUS; neskl. pril.: konfekcija po JUS standardih ♪
- júsar -ja m (ȗ) nar. primorsko upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega: pozidati zemljišče, ki je pripadalo jusarjem ♪
- júsarski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na jusarje: jusarsko zemljišče ♪
- justíca -e ž (ȋ) knjiž. sodstvo, pravosodje: obnoviti justico / satira na skorumpiranost justice / pomislite, kaj govorite, to sodi pred justico sodišče; biti praktikant pri justici / ekspr. krvava justica drhali ♪
- justiciár -ja m (á) zgod., do odprave tlačanstva uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle: sprejeti v službo justiciarja ♪
- justíčen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje ♦ jur. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota ♪
- justificíranec -nca m (ȋ) knjiž. oseba, nad katero je bila izvršena smrtna kazen, usmrčena oseba: pokopati justificirance ♪
- justificírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izvršiti smrtno kazen, usmrtiti: justificirati obsojence; stranko so prepovedali, voditelje pa justificirali justificíran -a -o: justificirane osebe ♪
- justifikácija -e ž (á) knjiž. izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: opraviti justifikacijo; justifikacija organizatorjev odpora; opis justifikacije ♪
- justíranje -a s (ȋ) glagolnik od justirati: justiranje žarnice pri projektorju ♪
- justírati -am dov. in nedov. (ȋ) teh. dati v položaj, ki je najprimernejši za ustrezno delovanje; naravnati, uravnati: justirati kamero ◊ tisk. justirati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino; izravnati kliše ♪
- júšen -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na juho: pomiti jušni lonec / jušni koncentrat; jušna kocka; jušna zelenjava ♦ gastr. jušni vložek kar se že pripravljeno dá v juho; jušna zakuha ♪
- júškniti -em dov. (ú ȗ) nar. zavriskati, zaukati: zamahnil je s palico v pozdrav in kratko jušknil ♪
- júšnik -a m (ȗ) posoda za serviranje juhe: jušnik in pladnji z jedili ♪
- júta -e ž (ú) dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute; predilnica za juto / gojiti juto jutovec // pog. jutovina: kupiti dva metra jute ♪
- jútast -a -o prid. (ú) nanašajoč se na juto: jutasta preja, tkanina / jutasta vreča ♪
- jútov -a -o prid. (ú) jutast: jutova preja ♪
- jútovec -vca m (ú) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere se pridobiva juta, Corchorus: plantaže jutovca ♪
- jutovína -e ž (í) tkanina iz jute: vreče iz jutovine ♪
- jútranjec -jca m (ú) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: jutranjci in popoldanci ♪
- jútranji -a -e prid. (ú) nanašajoč se na jutro: a) jutranji svit; hladen jutranji zrak; jutranja megla, zarja; jutranje sonce / brati jutranje časopise; jutranji radijski program; jutranji sprehod / jutranja halja b) jutranja in večerna stran ♪
- jútranjica -e ž (ú) 1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: svetla jutranjica / zvezda jutranjica 2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam ◊ etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo jutro po svatbi; rel. zvoniti jutranjico zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih ♪
- jútranjik -a m (ú) 1. časopis, ki izhaja zjutraj: prebirati jutranjike 2. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov: jutranjik in večernik ♪
13.466 13.491 13.516 13.541 13.566 13.591 13.616 13.641 13.666 13.691 
