Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (13.491-13.515)


  1.      jugoslovén  -a m (ẹ̑) nav. slabš. pristaš integralnega jugoslovanstva: nasprotovati jugoslovenom ♪
  2.      jugoslovénar  -ja m (ẹ̑) slabš. pristaš integralnega jugoslovanstva: boriti se za slovenstvo proti jugoslovenarjem ♪
  3.      jugoslovénarstvo  -a s (ẹ̑) slabš. integralno jugoslovanstvo: pomesti z jugoslovenarstvom; zagovarjati centralizem in jugoslovenarstvo ♪
  4.      jugoslovénstvo  -a s (ẹ̑) nav. slabš. narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih narodov: zagovarjati slovensko individualnost proti jugoslovenstvu ♪
  5.      júgov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na južni veter, jug: jugovi sunki / jugovo vreme južno vreme ♪
  6.      júgoven  -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju; južen: jugovno vreme ♪
  7.      jugovína  -e ž (í) knjiž. 1. južno vreme, odjuga: po dolgotrajnem mrazu je nastopila jugovina; februarska jugovina 2. južni veter, jug: jugovina piha ♪
  8.      júgovzhòd  -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in vzhodom: veter piha z jugovzhoda; oditi proti jugovzhodu 2. publ. jugovzhodni del kake geografske ali politične celote: osvojiti jugovzhod celine ♪
  9.      júgovzhóden  -dna -o (ȗ-ọ̑) pridevnik od jugovzhod: jugovzhodni del polotoka ♪
  10.      jugovzhódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugovzhoda: enakomeren jugovzhodnik ♪
  11.      júgozahòd  -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in zahodom: reka teče proti jugozahodu / jugozahod je oblačen jugozahodna stran neba 2. publ. jugozahodni del kake geografske ali politične celote: jugozahod države ♪
  12.      júgozahóden  -dna -o (ȗ-ọ̑) pridevnik od jugozahod: jugozahodni del dežele ♪
  13.      jugozahódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugozahoda: rahel jugozahodnik ♪
  14.      jùh  medm. (ȕ) izraža veselje, razigranost: juh, pa smo doma ♪
  15.      júha  -e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho ∙ pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje ♦ gastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom 2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha ♪
  16.      júhar  -ja m (ȗ) 1. ekspr. kdor rad je juho: juhar in krompirjevec 2. slabš. kuhar: pomagati juharjem ♪
  17.      juhé  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhe, to bo veselo ♪
  18.      juhéj  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhej, kako bo šlo v dolino ♪
  19.      juhéjsa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhejsa, pa smo končali ♪
  20.      júhica  -e ž (ú) ekspr. manjšalnica od juha: postregla jim je z dobro govejo juhico ♪
  21.      júhta  -e ž (ȗ) usnj. mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože: čevlji iz juhte ♪
  22.      júhten  -tna -o (ȗ) pridevnik od juhta: juhtni čevlji ♪
  23.      juhtovína  -e ž (í) usnj. mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože: škornji iz juhtovine ♪
  24.      juhú  medm. (ȗ) izraža veselje, razigranost: zaplešiva, juhu ♪
  25.      júhuhú  tudi jùhuhú medm. (ȗ-ȗ; ȕ-ȗ) izraža veselje, razigranost: zavriskajmo, juhuhu ♪

   13.366 13.391 13.416 13.441 13.466 13.491 13.516 13.541 13.566 13.591  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA