Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (13.216-13.240)


  1.      jesétrov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na jesetre: jesetrov hrbet / jesetrovo meso ♪
  2.      jésih  -a m (ẹ́) 1. nižje pog. kis: kupiti jesih; drži se, kot bi pil jesih nakremženo, neprijazno 2. nar. koroško pogostitev navadno teden dni po svatbi: oskrbeti jesih ♪
  3.      jésihar  -ja m (ẹ̑) nekdaj prodajalec kisa: jesiharji iz Čičarije; pog. vpije kot jesihar zelo ♪
  4.      jésihast  -a -o prid. (ẹ́) ekspr., redko kisel, nerazpoložen: biti jesihaste volje ♪
  5.      jesíka  -e ž (í) bot. trepetlika: jesika s trepetajočimi listi ♪
  6.      jésti  jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jéjo; jéj in jèj jéjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́) 1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest; poklicati jest; začeti jesti; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel ♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu // nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj 2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano; v nekaterih deželah jedo celo mačke; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje 3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo; uši so začele jesti vrtnico / redko: rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša // ekspr., redko porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo 4. redko povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo // ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira ● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, v pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je jedóč -a -e redko: bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal ♪
  7.      jéstnik  -a m (ẹ̑) nar., nekdaj večja lesena skleda, iz katere skupno jedo pastirji: Na vedrniku so stale golide .. in jestnik (F. Bevk) ♪
  8.      jestvína  -e ž (í) nav. mn. živilo, ki se uporablja za jed: diši po jestvinah; košara z jestvinami in pijačo / hladne jestvine jedi; trgovina z jestvinami z živili ♪
  9.      jestvínar  -ja m (ȋ) knjiž. trgovec z jestvinami, špecerist: jestvinar in pek ♪
  10.      jestvínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jestvino: jestvinski boni / jestvinska trgovina ♪
  11.      jèš  [jǝš] medm. (ǝ̏) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ješ, kako to piha / ješ, kaj bo pa zdaj ♪
  12.      jéša  -e ž (ẹ́) nar. ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarevajo kosi kovine pred kovanjem; kovaško ognjišče: žarenje oglja na ješi; vroč ko ješa ♪
  13.      jéšč  -a -e prid., tudi neskl. (ẹ̑ ẹ́) ki rad jé: ješči otroci; fant je ješč; ješča žival ♪
  14.      jéšča  -e ž (ẹ́) 1. med., vet. napol prebavljena hrana v želodcu ali v črevesju: bruhati ješčo; črevesna, želodčna ješča 2. nar. hrana, jed: nositi ješčo oračem ♪
  15.      jéšče  -a s (ẹ́) med., vet. ješča: v želodcu je dosti ješča ♪
  16.      jéščec  -a [čǝc] m (ẹ̑) nar. kdor (rad) dosti jé; jedec: Pojedel sem ga [kruha] največ jaz, ker Barbarič ni bil velik ješčec (F. Godina) ♪
  17.      jéščen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko ješč: kljub starosti je bila še zelo ješčna ♪
  18.      jéščnost  -i ž (ẹ́) lastnost ješčega človeka ali živali: čuditi se otrokovi ješčnosti; po ješčnosti znana pasma / prvi znak bolezni je bila zmanjšana ješčnost tek / količina hrane naj bo v sorazmerju z ješčnostjo izletnikov ♪
  19.      jéščost  -i ž (ẹ́) redko ješčnost: bilo ga je sram pokazati svojo ješčost ♪
  20.      jéšprenj  -a in jêšprenj -énja m (ẹ́; é ẹ́) oluščena ječmenova zrna: dati ješprenj v klobase; napraviti ješprenj iz ječmena / v juhi je plaval le kak ješprenj ali fižol / skuhati ješprenj; ješprenj s prekajeno svinjsko kračo ♪
  21.      ješprénjček  -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od ješprenj: ni marala jesti ješprenjčka ♪
  22.      jéti  -ja m (ẹ̑) domnevno bitje, ki živi na Himalaji: dvomiti o obstoju jetija ♪
  23.      jéti  jámem dov., jêmi jemíte in jámi jamíte; jél; nam. jét in jèt (ẹ́ á) star., navadno sedanji čas ali kot deležnik na -l začeti, pričeti: odpre knjigo in jame brati; počasi so se jeli odpravljati; jelo jo je skrbeti, ker se predolgo niso vrnili ♪
  24.      jétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki ima jetiko: jetičen človek; jetična žival / jetična rdečica na licih 2. ekspr. šibek, slaboten: jetična drevesca; jetično zelenje / to je jetičen spis ♪
  25.      jétičnica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. jetična ženska: zamolkli glas jetičnice ♪

   13.091 13.116 13.141 13.166 13.191 13.216 13.241 13.266 13.291 13.316  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA