Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (1.191-1.215)



  1.      bájar  in bájer -ja m () pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
  2.      bájati  -am nedov. () knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate; bajati bajke, zgodbe; bajati o bogastvu 2. redko prerokovati, čarati: vešča je bajala usodo dekletu
  3.      bajazzo  gl. bajaco
  4.      bájbáj  medm. (-) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: sporoči mi, bajbaj
  5.      bájčen  -čna -o () pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi
  6.      bajè  prisl. () izraža negotovost trditve: kmetu se je takrat baje prav dobro godilo; baje so zelo bogati / ženske baje da težko premagujejo radovednost
  7.      bájen  -jna -o prid. () 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn); pogled na mesto je bajen; bajne izložbe // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja bájno prisl.: ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina
  8.      bajer  gl. bajar
  9.      bajeslóven  -vna -o (ọ̑) pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine; bajeslovno bitje
  10.      bajeslóvje  -a s (ọ̑) bajke v celoti; mitologija: pesnik je zajemal iz bajeslovja / grško, slovansko bajeslovje // veda o tem
  11.      bájeven  -vna -o prid. (á) zastar. tak kot v bajki; bajen: bajevni dogodki in čudeži / bajevne zeli čarovne
  12.      bajílo  -a s (í) knjiž., redko čarovno sredstvo: poznati bajila; bajilo zoper krogle
  13.      bájiti  -im nedov.) knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati: bajiti zgodbe iz starih časov; pren. nekje baji harfa
  14.      bájka  -e ž () 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji
  15.      bájkar  -ja m () kdor pripoveduje ali ustvarja bajke
  16.      bájnost  -i ž () knjiž. nenavadna lepota, čudovitost: bajnost večerov
  17.      bajók  -a m (ọ̑) num. papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja
  18.      bajonét  -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič)
  19.      bajonéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bajonet: bajonetna nožnica / bajonetni napad ♦ elektr. bajonetni okov okov za žarnice brez navojnega vznožka
  20.      bájram  -a m () velik muslimanski praznik: praznovanje bajrama po ramazanu
  21.      bájta  -e ž () 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
  22.      bájtar  -ja m () lastnik zelo majhnega posestva: znižali so davke malim kmetom in bajtarjem
  23.      bájtarica  -e ž () lastnica zelo majhnega posestva ali bajtarjeva žena: za dnino so najemali bajtarice
  24.      bajtaríja  -e ž () zelo majhno posestvo: prišla je z bajtarije na kmetijo
  25.      bájtarka  -e ž () bajtarica ali bajtarjeva hči: oženil se je z bajtarko

   1.066 1.091 1.116 1.141 1.166 1.191 1.216 1.241 1.266 1.291  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA