Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (1.176-1.200)



  1.      báhavec  in bahávec -vca m (á; ) knjiž., redko bahač
  2.      bahávost  -i ž (á) lastnost bahavega človeka: poznali so bahavost tega človeka; sama bahavost ga je / te besede so prazna bahavost
  3.      bahávs  -a m () slabš. bahač: širokoustni bahavs
  4.      bahljáti  -ám nedov.) redko plapolati, plameneti, plamteti: ogenj bahlja
  5.      baisse  [bês] ž neskl. () ekon. padanje cen, tečajev na borzi
  6.      bajáco  in bajázzo -a [-aco] m () na poseben način oblečen komedijant, burkež: smejati se bajacu; za pusta je bil maskiran kot bajaco
  7.      bajadêra  -e ž () v indijskem okolju plesalka v templju ali v zabavišču: ples bajader
  8.      bajálec  -lca [c] m () 1. knjiž. ljudski pripovedovalec: slovel je kot pesnik in bajalec 2. redko, po ljudskem verovanju kdor čara; čarovnik: v čarih izveden bajalec
  9.      bajálen  -lna -o prid. () knjiž. čudodelen, čaroven: izrekel je bajalne besede
  10.      bájalica  -e ž (ā) bajanica: bajalica se stresa in trka
  11.      bajálka  -e [k] ž () knjiž. ljudska pripovedovalka
  12.      bájanica  -e ž (ā) šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica
  13.      bájaničar  -ja m (ā) kdor zna ravnati z bajanico: bajaničar išče vodo
  14.      bájaništvo  -a s (ā) iskanje z bajanico
  15.      bájanje  -a s () glagolnik od bajati: a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja
  16.      bájar  in bájer -ja m () pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
  17.      bájati  -am nedov. () knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate; bajati bajke, zgodbe; bajati o bogastvu 2. redko prerokovati, čarati: vešča je bajala usodo dekletu
  18.      bajazzo  gl. bajaco
  19.      bájbáj  medm. (-) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: sporoči mi, bajbaj
  20.      bájčen  -čna -o () pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi
  21.      bajè  prisl. () izraža negotovost trditve: kmetu se je takrat baje prav dobro godilo; baje so zelo bogati / ženske baje da težko premagujejo radovednost
  22.      bájen  -jna -o prid. () 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn); pogled na mesto je bajen; bajne izložbe // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja bájno prisl.: ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina
  23.      bajer  gl. bajar
  24.      bajeslóven  -vna -o (ọ̑) pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine; bajeslovno bitje
  25.      bajeslóvje  -a s (ọ̑) bajke v celoti; mitologija: pesnik je zajemal iz bajeslovja / grško, slovansko bajeslovje // veda o tem

   1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA