Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (11.691-11.715)


  1.      izpléti  -plévem dov., tudi izplevíte; izplél (ẹ́) 1. s pletjem odstraniti: izpleti plevel iz pšenice / izpleti grede opleti / izpleti s koreninami vred izpuliti, izruvati 2. ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem priti do česa: izplel mu je denar; izpleli so iz njega vse, kar je imel ♪
  2.      izplézati  -am dov. (ẹ̑) alp. plezaje priti iz česa: po dveh dneh so alpinisti izplezali / izplezati na vrh ♪
  3.      izpljúnek  -nka m (ȗ) kar se izpljune: krvav izpljunek; preiskava izpljunka ♪
  4.      izpljúniti  -em dov. (ú ȗ) izvreči iz ust: izpljuniti kri, slino; izpljuniti prežvečeni košček mesa; izpljuniti skozi zobe ♪
  5.      izpljúskati  -am dov. (ȗ) s hitrim premikanjem posode spraviti tekočino iz nje: izpljuskati vodo iz soda ♪
  6.      izpljúsniti  -em dov. (ú ȗ) s hitrim premikom posode spraviti tekočino iz nje: izpljusniti čaj iz skodelice ♪
  7.      izpljúvati  -am in -pljújem in izpljuváti -pljúvam in -pljújem dov., izpljuvál in izpljúval (ú; á ú) izmetati iz ust: izpljuvati kri; odkašljal se je in izpljuval slino; pren., ekspr. ljudstvo je izpljuvalo iz svoje srede izdajalce izpljúvati se, in izpljuváti se s pljuvanjem spraviti sluz iz pljuč, sapnika: ne more se izpljuvati / počakal je, da se je izpljuval da je nehal pljuvati ♪
  8.      izpljúvek  -vka m (ȗ) izpljunek: krvavkast izpljuvek ♪
  9.      izplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi izplovíte (ú ó, ú) s plutjem priti iz česa: ladja izplove iz pristanišča; srečno so izpluli iz tajfuna; ob mraku smo izpluli skozi ožino na široko morje ♪
  10.      izplútje  -a s (ȗ) glagolnik od izpluti: izplutje ladje; opravili so vsa dela, potrebna za izplutje ♪
  11.      izplúžiti  -im dov. (ú ȗ) šport. narediti plug: smučar na koncu vožnje izpluži / izplužiti smuči; prim. splužiti ♪
  12.      izpod  tudi spod predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja pod čim: lasje se mu usipajo izpod klobuka; potegniti pismo izpod knjige; prilesti izpod postelje; stopiti izpod šotora / prišel je izpod Gorjancev / luč visi izpod stropa; pren. osvoboditi se izpod okupatorja ∙ gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; ekspr. otroci, spravite se mi izpod nog umaknite se, pojdite proč // publ. za izražanje položaja pod čim; pod: proizvodnja je ostala izpod plana 2. publ. za izražanje nedosežene mere; pod: mladini izpod osemnajstih let vstop prepovedan; kupovati blago izpod vrednosti ♪
  13.      izpod...  ali izpod... in spod... ali izpod... tudi spod... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje usmerjenosti iz položaja pod čim: izpodbiti, izpodkopati, izpodžagati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: izpodjeda, izpodkop 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: izpodneben, izpodnebnik; prim. spod... ♪
  14.      izpodbíjanje  in spodbíjanje -a s (í) glagolnik od izpodbijati: izpodbijanje železniških pragov / izpodbijanje dokazov, odločbe; izpodbijanje slovenstva ♪
  15.      izpodbíjati  -am in spodbíjati -am nedov. (í) 1. z udarjanjem, tolčenjem odstranjevati izpod česa: izpodbijati železniške pragove 2. prizadevati si zanikati, ovreči: izpodbijati dokaze; izpodbijati pravico do svobodnega odločanja; izpodbijati zasluge za kaj // jur. dokazovati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: izpodbijati avtentičnost pisma, upravičenost izplačila, veljavnost pogodbe / izpodbijati odločbo s tožbo ♪
  16.      izpodbíten  -tna -o prid. (ȋ) ki se da izpodbiti: izpodbitni dokazi / izdelki so izpodbitne vrednosti ♪
  17.      izpodbíti  -bíjem in spodbíti -bíjem dov., izpodbìl in spodbìl (í ȋ) 1. z udarjanjem, tolčenjem odstraniti izpod česa: izpodbiti podstavek; izpodbiti stol / izpodbiti komu nogo, roko; zgrudila se je, kakor bi jo izpodbil; pren., ekspr. izpodbiti temelje državi 2. zanikati, ovreči: izpodbiti dokaz, trditev; tega dejstva ni mogoče izpodbiti // jur. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: izpodbiti avtentičnost pisma, veljavnost pogodbe / izpodbiti oporoko s tožbo / izpodbiti nasprotnika, tožnika izpodbít in spodbít -a -o: izpodbiti razlogi; sodba je bila s tem dokazom popolnoma izpodbita ♪
  18.      izpodbójen  -jna -o prid. (ọ̑) jur. 1. ki se da izpodbiti: izpodbojna odločba, pogodba 2. s katerim se izpodbija: izpodbojni zahtevek; izpodbojna tožba ♪
  19.      izpodbójnost  -i ž (ọ̑) jur. lastnost, značilnost izpodbojnega: izpodbojnost odločbe ♪
  20.      izpodbosti  ipd. gl. spodbosti ipd. ♪
  21.      izpodbuditi  ipd. gl. spodbuditi ipd. ♪
  22.      izpodglódati  -am tudi -glójem tudi izpodglôdati -am tudi spodglódati -am tudi -glójem tudi spodglôdati -am dov., izpodglódaj izpodglódajte tudi izpodglóji izpodglójite tudi izpodglôdaj izpodglôdajte tudi izpodglodájte tudi spodglódaj spodglódajte tudi spodglóji spodglójite tudi spodglôdaj spodglôdajte tudi spodglodájte; tudi izpodglodála tudi spodglodála (ọ̑; ó) z glodanjem od spodaj poškodovati, uničiti: miš izpodgloda korenine; izpodglodati drevo / vlaga je izpodglodala barako izpodglódan tudi izpodglôdan tudi spodglódan tudi spodglôdan -a -o: izpodglodano drevo ♪
  23.      izpodgrísti  -grízem tudi spodgrísti -grízem dov. (í) z grizenjem od spodaj poškodovati, uničiti: rovka izpodgrize korenine; termiti lahko izpodgrizejo stavbo ♪
  24.      izpodjéda  tudi spodjéda -e ž (ẹ̑) kraj, prostor, ki nastane zaradi izpodjedanja zemlje: te živalce se skrivajo v tolmunih in izpodjedah; skalne izpodjede ♪
  25.      izpodjédanje  tudi spodjédanje -a s (ẹ́) glagolnik od izpodjedati: izpodjedanje korenin / izpodjedanje zemlje / izpodjedanje ugleda ♪

   11.566 11.591 11.616 11.641 11.666 11.691 11.716 11.741 11.766 11.791  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA