Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (11.576-11.600)



  1.      izotópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izotop: izotopska separacija / izotopski generator
  2.      izotrópen  -pna -o prid. (ọ̑) fiz. ki ima v različnih smereh enake fizikalne lastnosti, enakosmeren: izotropna snov ♦ min. optično izotropen ki v vseh smereh enako lomi svetlobo, enolomen
  3.      izozád  prisl. () knjiž. od zadaj: napadel ga je izozad // zadaj, odzadaj: slišal je, kako se je izozad nekdo odkašljal
  4.      izpàd  -áda m ( á) 1. glagolnik od izpasti: a) izpad las, zob / izpad polglasnika b) izpad tekmovalca; izpad iz lige c) izpad generatorja; izpad proizvodnje zaradi redukcije električne energije / izpad slike na televiziji 2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: njen izpad ga je presenetil; ogorčen izpad; živčni izpadi / izpadi ministra proti vladi // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih izpadov; nacionalistični, ustaški izpadi 3. voj. akcija, pri kateri se obkoljena vojaška enota prebije iz utrjenih položajev: napraviti izpad; odločiti se za izpad; izpad iz trdnjave ◊ med., vet. izpad organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi določenih okoliščin preneha biti v normalnem položaju; šport. izpad stoja, pri kateri je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena
  5.      izpádanje  -a s (ā) glagolnik od izpadati: izpadanje las / izpadanje polglasnika / izpadanje iz bunkerjev
  6.      izpádati  -am nedov.) 1. zaradi popuščenih vezi, stika padati iz naravnega, prvotnega položaja, mesta: knjigi izpadajo listi / lasje, zobje izpadajo ♦ lingv. polglasnik v sklanjatvi izpada 2. voj. delati izpade: ob napadih sovražnika so obkoljenci izpadali ● publ. iz tega motivnega okvira izpada le ena slika ne spada vanj, je motivno drugačna izpadajóč -a -e: izpadajoči lasje ♦ les. izpadajoča grča grča, ki ni vrasla v les
  7.      izpádek  -dka m () 1. redko izpad: izpadek črke / izpadek naročil je občuten 2. zastar. primanjkljaj, izguba: imeti, kriti izpadek
  8.      izpáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na izpad: izpadni pojavi pri živčnih ljudeh / braniti izpadna vrata ◊ šport. izpadni korak korak, pri katerem je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena; urb. izpadna cesta cesta, ki povezuje središče mesta ali mestno magistralo z zunanjo cestno mrežo
  9.      izpádnica  -e ž () urb. cesta, ki povezuje središče mesta ali mestno magistralo z zunanjo cestno mrežo: novo naselje gradijo ob mestni izpadnici
  10.      izpádnik  -a m () voj. kdor napravi izpad: zaustaviti izpadnike
  11.      izpàh  -áha m ( á) 1. med. premaknitev sklepne glavice iz sklepne jamice: izpah v kolku, rami / izpah noge 2. redko izpuščaj, mozolj: kožni izpah ◊ tisk. dvig polnila med tiskom
  12.      izpáhati  -am dov.) nar. 1. iztepsti: izpahati prah iz odeje 2. izpihati, izplati: morali bomo izpahati pleve iz žita
  13.      izpáhek  -hka m () redko izpuščaj, mozolj: dobiti izpahke
  14.      izpahnítev  -tve ž () glagolnik od izpahniti: izpahnitev noge
  15.      izpahníti  in izpáhniti -em, tudi izpáhniti -em dov. ( á; á ā) 1. premakniti sklepno glavico iz sklepne jamice: izpahniti nogo v kolku / izpahniti si čeljust / ekspr. ne obrekuj ljudi, da se ti ne bo jezik izpahnil 2. redko potisniti navzven, naprej: izpahnil je brado in nekaj zamomljal / ekspr. ženska je včasih kar izpahnila oči izbuljila 3. redko izločiti, odstraniti (iz sadeža): izpahniti češpljam koščice // knjiž., ekspr. izključiti, izločiti: čutil je, da ga je mesto izpahnilo izpahníti se in izpáhniti se, tudi izpáhniti se izpustiti se: mozolji se izpahnejo; brezoseb. zaradi vročine se mu je izpahnilo na ustnicah izpáhnjen -a -o: naravnati izpahnjeno nogo; imel je velike, precej izpahnjene oči; prim. spahniti se
  16.      izpáhnjenje  -a s (á) glagolnik od izpahniti: izpahnjenje v rami
  17.      izpahoválen  -lna -o prid. () tekst. namenjen za izpahovanje: izpahovalni valj
  18.      izpahovánje  -a s () glagolnik od izpahovati: izpahovanje mozoljev ◊ tekst. čiščenje mikalnih oblog pri mikalnih strojih; tisk. dviganje polnila med tiskom
  19.      izpahováti  -újem nedov.) redko potiskati navzven, naprej: izpahoval je brado ◊ lingv. izpahovati polglasnik izpahováti se izpuščati se: mozolji se mu izpahujejo po obrazu // redko delati se, pojavljati se: mehurčki se izpahujejo na vodni gladini; prim. spahovati se
  20.      izpalíti  in izpáliti -im, in izpáliti -im dov. ( á; á) star. izžgati, izsušiti: sonce je izpalilo travo
  21.      izpára  -e ž () redko izhlapina, izparina: vonj izpare iz novih brazd
  22.      izparéti  -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se iz tekočega stanja v plinasto pri vrelišču: tekočina, voda izpari izparèl in izparél -éla -o: oblaki izparele vode
  23.      izparévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izparevati: izparevanje tekočega goriva / izparevanje potu
  24.      izparévati  -am nedov. (ẹ́) 1. spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri vrelišču: tekočina, voda izpareva 2. oddajati, izločati vlago, vodo: testo med peko izpareva / ekspr. v majhnem prostoru je dihalo in izparevalo pet ljudi // knjiž. oddajati, širiti: kabina je izparevala prijetno toploto izparevajóč -a -e: izparevajoča mlaka, vlaga
  25.      izpárica  -e ž () star. izhlapina, izparina: neprijetne, nezdrave izparice / izparica trepeta nad senožetmi

   11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA