Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (11.091-11.115)


  1.      izkalkulírati  -am tudi skalkulírati -am dov. (ȋ) publ. napraviti kalkulacijo, izračunati: izkalkulirati ceno blaga ♪
  2.      izkápati  -am in -ljem dov. (ā ȃ) izkapljati: vino je izkapalo iz soda ● redko naj mi oči izkapajo, če sem to rekla naj oslepim; prim. skapati ♪
  3.      izkápati  -am in -ljem in skápati -am in -ljem nedov. (ȃ) nar. kopati, izkopavati: ljudje so trgali koruzo in izkapali krompir ♪
  4.      izkapljáti  -ám dov. (á ȃ) po kapljicah odteči: vino je izkapljalo iz soda ♪
  5.      izkášljati  -am dov. (ȃ) izvreči (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: izkašljati gnoj, kri / ni se mogel izkašljati / komaj je izkašljala nitko, ki ji je prišla v grlo ∙ ekspr., redko počasi je le nekaj izkašljal rekel, povedal izkášljati se pog., ekspr. povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je izkašljal; izkašljati se na račun postrežbe / ste brali, kako se je izkašljal v zadnji številki; prim. skašljati ♪
  6.      izkašljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izkašljevati: to zdravilo olajšuje izkašljevanje ♪
  7.      izkašljeváti  -újem nedov. (á ȗ) izmetavati (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: bolnik izkašljuje gnoj, kri ♪
  8.      izkávsati  -am dov. (ȃ) nav. ekspr. izkljuvati: strašili so ga, da mu bo sova izkavsala oči ♪
  9.      izkàz  -áza m (ȁ á) 1. namensko, sistematično zbrani podatki o čem: predložiti, sestaviti tedenski izkaz o poslovanju; izkaz premoženja ♦ ekon. izkaz uspeha pregled dohodkov in izdatkov, ki so vplivali na finančni uspeh v določeni dobi 2. šol. knjižica za vpis učenčevega uspeha in vedenja v osnovni šoli: dobiti izkaz ∙ star. imeti dober izkaz dobro spričevalo ♪
  10.      izkázati  tudi izkazáti -kážem tudi skázati tudi skazáti skážem dov. (á á á) 1. napraviti, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani: izkazati dohodke in izdatke; izkazati uspeh učencev v letnem poročilu / izkazati izgubo 2. publ. imeti, doseči: nekatere panoge gospodarstva so izkazale velike izvozne uspehe; podjetje je izkazalo precej večji promet kot lani 3. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izkazati komu ljubezen, pomoč, spoštovanje / izkazali so mu zadnjo čast pri pogrebu / izkazati komu dobroto izkázati se tudi izkazáti se tudi skázati se tudi skazáti se 1. pokazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost: učenci so se izkazali na tekmovanju; ekspr. izkazali so se in mi naredili obleko v dveh dneh; odlikovani so bili rudarji, ki so se izkazali ob nesreči; pri tem delu se nismo izkazali; naši nogometaši so se v zadnji tekmi (zelo) izkazali 2. dokazati, navadno z dokumenti, svojo identičnost: priprli so ga, ker se ni mogel izkazati; izkazati se s potnim listom, potrdilom / izkazati se za člana // dokazati sploh: nagrado dobi tisti, ki se izkaže, da je prebral vsa zahtevana dela 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: izkazati se hvaležnega, vrednega zaupanja; izkazati se mojstra, moža, prijatelja; izkazal se je kot vešč vojskovodja / izkazati se v dejanjih, z dejanji / delo se je izkazalo za težavno; napovedi so se izkazale za pravilne; slutnja se je izkazala kot resnica 4. nav. 3. os. postati jasen, očiten: resnica se je kmalu izkazala / upal je, da se bo pravica izkazala; izkazalo se je, da je nedolžen ● ekspr. darovalec se je zelo izkazal dal je veliko, drago darilo; knjiž. jeza sosedov se je izkazala v tem, da so mu razbili okna pokazala; hotel se je izkazati pred dekletom postaviti izkázan tudi skázan -a -o: izkazan dobiček; zahvaliti se za izkazano pomoč; prim. skazati ♪
  11.      izkazílo  -a s (í) knjiž. izkaznica, legitimacija: poveljnik straže je pogledal izkazila / potrebujem samo izkazilo, da sem tam doma ♪
  12.      izkaziti  ipd. gl. skaziti ipd. ♪
  13.      izkáznica  -e ž (ȃ) potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe: ali imate pri sebi izkaznico; izdati izkaznico; pokazati izkaznico; ponarejena izkaznica / članska, študentska izkaznica; osebna izkaznica ki dokazuje istovetnost osebe; vozniška izkaznica vozniško dovoljenje; zdravstvena izkaznica zdravstvena knjižica; izkaznica Rdečega križa; izkaznica na ime XY / preklicati izgubljeno izkaznico; vstop dovoljen samo z izkaznico; pren., publ. poglejmo osebno izkaznico tega najnovejšega dirkalnega avtomobila // bon, nakaznica: živilska izkaznica; prodaja blaga na izkaznice ♪
  14.      izkazovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izkazovati: izkazovanje dobička, izgube / izkazovanje hvaležnosti, pozornosti ♪
  15.      izkazováti  -újem tudi skazováti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani: objavljena statistika izkazuje manj slovensko govorečih ljudi, kot jih je v resnici / izkazovati dobiček; bilanca izkazuje izgubo 2. publ. imeti, dosegati: drugi razred izkazuje najboljši uspeh na šoli; industrija izkazuje precejšnje povečanje proizvodnje 3. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izkazovati komu čast, ljubezen, spoštovanje / izkazovati ljudem dobrote; izkazovati hvaležnost, naklonjenost, pozornost izkazováti se tudi skazováti se publ. 1. kazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost: izkazovati se na političnem področju; telovadec se je izkazoval v izredno lepih skokih 2. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: izkazovati se hvaležnega / izkazovati se s požrtvovalnostjo / knjiž.: to načelo se izkazuje za nevarno; novice so se izkazovale kot izmišljene ● knjiž. pri obnovi domovine se je izkazovala delovna vnema mladine kazala; star. pred tovariši se je izkazoval s svojo močjo postavljal; prim. skazovati ♪
  16.      izkidati  gl. skidati ♪
  17.      izkíhati  -am dov. (í ȋ) s kihanjem spraviti iz nosa: izkihati sluz izkíhati se prenehati kihati: bil je tak smrad, da se še dolgo ni mogel izkihati ♪
  18.      izkipéti  -ím dov., tudi izkípel (ẹ́ í) s kipenjem zmanjšati se, upasti: mleko je izkipelo; pren., ekspr. mladostna moč kmalu izkipi ♪
  19.      izkladáč  -a m (á) redko razkladalec: izkladači na ladjah ♪
  20.      izkládanje  -a s (ȃ) redko razkladanje, raztovarjanje: izkladanje blaga z ladje ♪
  21.      izkládati  -am nedov. (ȃ) redko razkladati, raztovarjati: izkladati blago iz vagona; izkladati tovor z ladje ♪
  22.      izklápljanje  -a s (ā) glagolnik od izklapljati: izklapljanje aparata, generatorja / izklapljanje toka ♪
  23.      izklápljati  -am nedov. (ā) prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izklapljati črpalke, elektromotorje; priprava se avtomatično izklaplja / daljinsko izklapljati / med zaviranjem voznik ne sme izklapljati sklopke ♪
  24.      izklapouhati  gl. sklapouhati ♪
  25.      izkleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) nar. izpreči: izkleniti vole ♪

   10.966 10.991 11.016 11.041 11.066 11.091 11.116 11.141 11.166 11.191  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA