Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (10.941-10.965)



  1.      izgínjenje  tudi zgínjenje -a s () glagolnik od izginiti: nenadno izginjenje soseda / izginjenje paleolitskega človeka
  2.      izginljív  tudi zginljív -a -o prid. ( í) 1. knjiž. ki (rad) izgine: izginljiva barva 2. zastar. zelo majhen, neznaten: korist je v primeri s škodo izginljiva
  3.      izginótje  tudi zginótje -a s (ọ̑) knjiž. izginitev, izginjenje: prijateljevo izginotje ga je pretreslo; nenadno, skrivnostno izginotje / izginotje letala / vprašanje obstoja ali izginotja naroda
  4.      izginúl  tudi zginúl -a -o [u] prid. ( ú) knjiž. ki je izginil: izginulega sina še iščejo / izginule živalske vrste / evfem. izginule slike je galerija dobila nazaj ukradene, vzete; prim. izginiti
  5.      izgladítev  tudi zgladítev -tve ž () glagolnik od izgladiti: izgladitev površine / izgladitev nesporazuma, spora
  6.      izgláditi  -im in zgláditi -im dov., tudi izgladíla in zgladíla (á ) 1. narediti kaj gladko, ravno: izgladiti les, površino; izgladiti z brusom, steklenim papirjem / izgladiti gube; trde poteze na obrazu so se mu izgladile; pren. prijatelji so mu izgladili pot v tujino // slovnično, stilno izboljšati: članek bo potrebno še izgladiti 2. povzročiti, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izgladiti nasprotja; izgladiti socialne razlike ● ekspr. izgladiti spor poravnati; redko avtomobil je izgladil, da se je kar bleščal očistil, zdrgnil izglájen in zglájen -a -o tudi izglajèn in zglajèn -êna -o: izglajen držaj ograje; bleščeče izglajen parket; izglajen slog; zdaj je nesoglasje izglajeno
  7.      izgladnèl  in izgladnél -éla -o [e] prid. ( ẹ́; ẹ̑ ẹ́) star. sestradan: izgladneli otroci
  8.      izgladováti  -újem dov.) knjiž. 1. izstradati, sestradati: ujetnike so izgladovali 2. izlačniti: hoja jih je izgladovala izgladován -a -o: mršavi in izgladovani konji
  9.      izglágolski  -a -o prid. (á) lingv. izpeljan iz glagola: izglagolski samostalnik
  10.      izglájenost  in izglajênost tudi zglájenost in zglajênost -i ž (; é) lastnost, značilnost izglajenega: izglajenost površine / popolna izglajenost stila
  11.      izglajevánje  tudi zglajevánje -a s () glagolnik od izglajevati: izglajevanje površine, usnja / izglajevanje nasprotij, razlik
  12.      izglajeváti  -újem tudi zglajeváti -újem nedov.) 1. delati kaj gladko, ravno: izglajevati površino kamna; pren. izglajevati pot napredku 2. povzročati, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izglajevati nasprotja, neenakosti
  13.      izglásen  -sna -o () pridevnik od izglasje: izglasni samoglasnik, soglasnik
  14.      izglásje  -a s () lingv. zadnji glas, del besede: izgovor soglasnika d v izglasju
  15.      izglasovánje  -a s () glagolnik od izglasovati: izglasovanje predloga, zakona
  16.      izglasováti  -újem dov.) narediti kaj veljavno glede na večino glasov: izglasovati predlog, sklep, ustavo / izglasovati nezaupnico vladi / izglasovati z vsemi glasovi izglasován -a -o: izglasovan proračun, zakon
  17.      izglèd  -éda m ( ẹ́) 1. pog., s prilastkom zunanja podoba, videz: hiša je dobila lepši izgled; izgled in kvaliteta izdelkov / slab izgled bolnika / zunanji izgled / police so na izgled lepe in lahke 2. nav. mn., publ. možnost, upanje: izgledi so; imeti (dobre) izglede za službo; biti brez izgledov; izgledi, da bi zmagal, so prav majhni ∙ publ. nima izgleda na uspeh ni pričakovati, da bi uspel; prim. zgled
  18.      izglédati  -am tudi zglédati -am nedov., izgléj in izglèj izgléjte, stil. izglédi izglédite, tudi zgléj in zglèj zgléjte, stil. zglédi zglédite (ẹ́ ẹ̑) pog. delati, ustvarjati videz, vtis česa: izgleda bolan; dobro, slabo izgledati; nisem tako star, kakor izgledam / v tej obleki izgleda kot pustna šema je (videti) / fant izgleda pameten in pošten se zdi; cesta izgleda ožja, kot je v resnici / z oslabljenim pomenom: v resnici izgleda to precej drugače je; organizacija dela bi izgledala približno tako bi bila taka; kako pa izgledaš kakšen pa si // brezoseb. kazati, zdeti se: izgleda, da bo lepo vreme; izgleda, kakor da je to potovanje brez cilja; za resno delo, kot izgleda, ni
  19.      izgléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. ugoden, dober: izgleden položaj
  20.      izglódati  -am tudi -glójem tudi izglôdati -am tudi zglódati -am tudi zglójem tudi zglôdati -am dov., izglódaj izglódajte tudi izglóji izglójite tudi izglôdaj izglôdajte tudi izglodájte tudi zglódaj zglódajte tudi zglóji zglójite tudi zglôdaj zglôdajte tudi zglodájte; tudi izglodála tudi zglodála (ọ́; ó) 1. glodajoč pojesti: pes je izglodal kosti; volkovi so izglodali živali do kosti / voda je izglodala breg izpodjedla, odnesla; pren., knjiž. bolezen ji je izglodala telo // z glodanjem narediti, izoblikovati: miši so izglodale luknjo v omaro; pren., ekspr. skrb ji je izglodala brazde na čelu 2. ekspr. z (dolgotrajno) uporabo poškodovati, uničiti: dež in veter sta izglodala napise; podplati se počasi izglodajo izglódan tudi izglôdan tudi zglódan tudi zglôdan -a -o: izglodane stopnice; izglodano zrno
  21.      izgnánec  -nca m (ā) nav. ekspr. kdor je izgnan: izgnanci so se po vojni vrnili; politični izgnanci
  22.      izgnánje  -a s () redko izgnanstvo, izgon: dolgoletno izgnanje / obsoditi na izgnanje
  23.      izgnánka  -e ž (ā) nav. ekspr. ženska, ki je izgnana: izgnanci in izgnanke
  24.      izgnánstvo  -a s () nav. ekspr. dejstvo, da je kdo izgnan: posledice izgnanstva / biti, živeti v izgnanstvu
  25.      izgnáti  -žênem dov., stil. izženó (á é) prisiliti koga, da odide iz česa: s palico ga je izgnal iz hiše / ekspr. iz teh krajev so med vojno izgnali veliko naših ljudi / ekspr. izgnati v Sibirijo; pren., ekspr. izgnati sovraštvo iz duše ♦ jur. prisilno odstraniti tujega državljana iz države izgnán -a -o: izgnan iz mesta; izgnan med gobavce

   10.816 10.841 10.866 10.891 10.916 10.941 10.966 10.991 11.016 11.041  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA