Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (10.901-10.925)



  1.      izdólbenec  -nca [b] m (ọ̑) redko preprost čoln iz enega debla; drevak: peljati se z izdolbencem; čoln izdolbenec
  2.      izdolbenína  -e [b] ž (í) redko vdolbina, izdolbina
  3.      izdolbína  -e [b] ž (í) kar je izdolbeno v kaj: postaviti kip v izdolbino; izdolbina v deblu, zidu ♦ tisk. tisk iz izdolbine tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja; globoki tisk
  4.      izdólbsti  -dólbem [b] dov., izdólbite in izdolbíte (ọ́) izrezati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: izdolbsti les; izdolbsti z dletom / tudi drobne kaplje počasi izdolbejo kamen // z dolbenjem narediti, izoblikovati: izdolbsti korito iz hrastovega debla; izdolbsti luknjo v kamen; pren. solze so ji izdolble globoke črte pod očmi izdólben -a -o: izdolben čoln; izdolben ornament; izdolbeno deblo
  5.      izdrážbati  -am tudi zdrážbati -am dov. () izdražiti: kmetijo je izdražbal za malo denarja
  6.      izdražítev  -tve ž () glagolnik od izdražiti: izdražitev hiše, posestva
  7.      izdražíti  -ím dov., izdrážil ( í) kupiti na dražbi: izdražiti posestvo, vola / hišo je izdražil za nekaj milijonov; prim. zdražiti
  8.      izdrdrati  gl. zdrdrati
  9.      izdréti  -dêrem tudi -drèm tudi zdréti zdêrem tudi zdrèm dov., stil. izderó tudi zderó; izderíte tudi izdríte tudi zderíte tudi zdríte; izdŕl tudi zdŕl (ẹ́ é, ) z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: zdravnik mu je izdrl dva zoba; izdreti sekiro iz tnala; klin se je izdrl; izdreti si trn iz roke / izdreti meč, sabljo iz nožnice / ekspr. izdrla mu je roko, ki jo je držal; redko konj se mu je izdrl iz rok iztrgalekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil izdŕt tudi zdŕt -a -o: izdrt meč; izdrt zob; prim. zdreti se
  10.      izdrézati  -am tudi zdrézati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z drezanjem spraviti iz česa: izdrezati krompir iz žerjavice 2. ekspr. z vztrajnostjo, prizadevanjem priti do česa: končno je le izdrezal gradbeno dovoljenje; prim. zdrezati
  11.      izdŕgniti  -em dov., tudi izdrgníla (ŕ ) z drgnjenjem odstraniti iz česa: izdrgniti madež iz preproge
  12.      izdrhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko izzveneti: tiho je izdrhtel zadnji akord / izdrhtel je njegov zadnji pozdrav
  13.      izdristíti  -ím in izdrístiti -im dov., izdrístil ( í; í ) star. pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti: izdristiti črevo
  14.      izdŕtje  -a s () glagolnik od izdreti: izdrtje zoba
  15.      izdržati  ipd. gl. zdržati ipd.
  16.      izdúha  -e ž () zastar. 1. (neprijeten) duh: zrak, poln najrazličnejših izduh 2. zamisel, načrt: vse to je izduha njegove družine / literarne izduhe in fantazije
  17.      izdúhati  -am in zdúhati -am dov.) redko izvohati: pes je izduhal kost / izduhati skrivnost
  18.      izdvájati  -am nedov. (ā) publ. izločevati, izločati: izdvajati manjše skupine delavcev za posebne naloge; posamezniki so se začeli izdvajati iz kolektiva / izdvajati sredstva za izobraževanje ∙ publ. tvegano bi bilo izdvajati tega ali onega pevca posebej imenovati, pohvaliti
  19.      izdvojíti  -ím dov., izdvójil ( í) publ. izločiti: izdvojiti otroka iz družbe / izdvojiti iz proračuna znesek za raziskovalna dela ∙ publ. nobenega podjetja ne moremo izdvojiti, vsa so enako prizadevna posebej imenovati, pohvaliti
  20.      ízem  ízma tudi -ízem -ízma m () nav. mn., ekspr. poljubna novejša, zlasti literarna, umetnostna, filozofska smer: pojavili so se futurizem, ekspresionizem in še drugi izmi; filozofski, literarni izmi
  21.      izenáčenje  tudi zenáčenje -a s () glagolnik od izenačiti: izenačenje notranjega in zunanjega pritiska / izenačenje delovnih razmer / izenačenje ljudi pred zakonom / izenačenje (rezultata) v začetku drugega polčasa
  22.      izenáčenost  -i ž () lastnost, značilnost izenačenega: izenačenost delovnih razmer / popolna izenačenost tekmovalcev / glavna odlika ansambla je v izenačenosti
  23.      izenačeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kar izenačuje: šport je bil tudi socialni izenačevalec
  24.      izenačeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izenačevanje: izenačevalne tendence ♦ elektr. izenačevalna zveza zveza za izenačevanje potenciala
  25.      izenačevánje  tudi zenačevánje -a s () glagolnik od izenačevati: izenačevanje notranjega in zunanjega pritiska / izenačevanje kulturnih razmer / izenačevanje predpisov

   10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926 10.951 10.976 11.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA