Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (10.816-10.840)


  1.      izčístiti  -im in sčístiti -im dov. (í ȋ) 1. odstraniti umazanijo, prah iz česa: izčistiti sod / izčistiti madeže z bencinom ♦ med. izčistiti (črevo) pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti rano odstraniti gnoj, tujke iz nje 2. odstraniti primesi: izčistiti rudo; pren. izčistiti iz jezika tuje besede 3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: izčistiti svoje nazore, poglede izčístiti se in sčístiti se izgubiti skaljenost, motnost: voda v potoku se je izčistila; vino se je že izčistilo / nebo se je čez noč izčistilo izčíščen in sčíščen -a -o: izčiščena posoda; formalno, vsebinsko izčiščen ♪
  2.      izčíščenje  in sčíščenje -a s (ȋ) glagolnik od izčistiti: izčiščenje soda / izčiščenje besedila ♪
  3.      izčíščenost  -i ž (ȋ) knjiž. jasnost, izoblikovanost: miselna izčiščenost; izčiščenost pogledov ♪
  4.      izčiščeváti  -újem in sčiščeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. povzročati, da postaja kaj bolj jasno, izoblikovano: izčiščevati svoje poglede ♪
  5.      izčívkati  -am tudi sčívkati -am dov. (ȋ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: izčivkal je, kar je slišal izčívkati se tudi sčívkati se reči, povedati vse, do konca: ali si se že izčivkal ♪
  6.      izčŕpanec  -nca m (r̄) izčrpan človek: izčrpanci so posedli ob poti / živčni izčrpanci ♪
  7.      izčŕpanje  -a s (r̄) glagolnik od izčrpati: popolno izčrpanje zalog / tako delo vodi do telesnega izčrpanja izčrpanosti ♪
  8.      izčŕpanost  -i ž (r̄) stanje izčrpanega človeka: omedleti, opotekati se od izčrpanosti; umreti zaradi izčrpanosti; popolna izčrpanost; telesna, živčna izčrpanost / gospodarska izčrpanost; izčrpanost gozdov ♪
  9.      izčŕpati  -am dov. (r̄) 1. s črpalko izsesati, dobiti tekočino: že pri prvem vrtanju so izčrpali nekaj nafte; izčrpati sto litrov vode // s črpalko izsesati popolnoma, v celoti: izčrpati vodo iz vodnjaka / izčrpati zrak iz balona 2. popolnoma, v celoti porabiti: izčrpati zaloge hrane / publ. izčrpati vse možnosti // upoštevati, zajeti kaj v celoti, zlasti vse bistveno: izčrpati gradivo, problematiko / ekspr. učenec je izčrpal vse svoje znanje povedal je vse, kar je vedel o stvari 3. vzeti moč, oslabiti: bolezen ga je izčrpala; izčrpati vojsko z dolgim pohodom; z delom se je izčrpal / zemlja se je izčrpala izčŕpan -a -o: izčrpan človek; vrelci so že močno izčrpani; izčrpano gradivo; telesno izčrpan; izčrpan od napora / dnevni red je izčrpan vse točke dnevnega reda so se obravnavale ♪
  10.      izčrpávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izčrpavati: izčrpavanje vode / duševno izčrpavanje / izčrpavanje zemlje ♪
  11.      izčrpávati  -am nedov. (ȃ) 1. s črpalko sesati, dobivati tekočino iz česa: izčrpavati vodo iz vodnjaka 2. jemati moč, slabiti: pretirano delo izčrpava; vročina izčrpava telo; duševno in telesno se izčrpavati / zemlja se zaradi tega še bolj izčrpava izčrpávati se publ. porabljati največji del časa, moči za kaj: organizacija se izčrpava v splošni politični propagandi; dejavnost aktivov se izčrpava v posameznih akcijah izčrpavajóč -a -e: izčrpavajoče delo ♪
  12.      izčŕpek  -pka m (ȓ) knjiž., redko izvleček, ekstrakt: izčrpek eteričnega olja ♪
  13.      izčŕpen  -pna -o prid., izčŕpnejši (r̄) ki upošteva, zajema kaj v celoti, zlasti vse bistveno: izčrpen odgovor; izčrpna preiskava; izčrpno poročilo izčŕpno prisl.: izčrpno navajati, obravnavati ♪
  14.      izčrpljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da izčrpati, izrabiti: izčrpljivi viri energije; pisateljevo delo ni do kraja izčrpljivo 2. izčrpavajoč: izčrpljivo delo ♪
  15.      izčŕpnost  -i ž (r̄) lastnost, značilnost izčrpnega: izčrpnost obravnave, poročila ♪
  16.      izčrpoválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki izčrpava, slabi: izčrpovalna vojna ♪
  17.      izčrpováti  -újem nedov. (á ȗ) izčrpavati: izčrpovati vodo iz vodnjaka / pretirano delo izčrpuje ♪
  18.      izčŕtati  -am tudi sčŕtati -am dov. (ŕ r̄) 1. narediti (ravne) črte z določenim namenom: izčrtati zvezek ♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki 2. s črtanjem označiti za opustitev, izločitev: učitelj je izčrtal nepotrebne stavke // knjiž. opustiti, izločiti: pisatelj je v drugi izdaji izčrtal uvod izčŕtan tudi sčŕtan -a -o: izčrtan papir; izčrtane besede; izčrtano besedilo ♪
  19.      izčŕtkati  -am dov. (ȓ r̄) narediti s črtkami enakomerno prekinjeno črto: izčrtkati višine v trikotniku ♪
  20.      izčvekáti  -ám tudi sčvekáti -ám dov. (á ȃ) slabš. nepremišljeno reči, povedati: izčvekati skrivnost; on bo gotovo vse izčvekal / nikomur ni tega izčvekala rekla, povedala ♪
  21.      izdahníti  in izdáhniti -em dov. (ȋ á) 1. knjiž. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju; izdihniti: vdihniti in izdahniti 2. preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno je izdahnil pozdrav ● evfem., redko izdahniti dušo umreti; prim. zdahniti ♪
  22.      izdája  -e ž (ȃ) navadno s prilastkom 1. tiskano delo, kot izide enkrat: izšla bo deseta izdaja romana; predgovor k prvi izdaji / pesniška zbirka v bibliofilski izdaji; knjiga v broširani izdaji; faksimilirana izdaja rokopisa Prešernovih Poezij; jubilejna, poljudna izdaja / večerna izdaja časopisa ♦ zal. avtorizirana, luksuzna izdaja 2. glagolnik od izdati: a) obsodili so ga zaradi izdaje; izdaja javke / izdaja uradne skrivnosti / izdaja domovine b) izdaja pesmi, pravopisa c) izdaja denarja, menice / izdaja znamk č) izdaja dovoljenja, odločbe / izdaja povelja / izdaja sodbe d) izdaja blaga iz skladišča ♪
  23.      izdajálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: kaznovati, odkriti izdajalca; ta človek je izdajalec in denunciant / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec 2. nav. ekspr. kdor do kakih vrednot nima odnosa, kakršen je v navadi: izdajalec prijateljstva / izdajalec domovine, naroda 3. zastar. izdajatelj: izdajalec časnika ♪
  24.      izdajálka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. ženska, ki sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali ji je zaupano, z namenom škodovati komu: kaznovati, odkriti izdajalko 2. nav. ekspr. ženska, ki do kakih vrednot nima odnosa, kakršen je v navadi: izdajalka domovine, naroda ♪
  25.      izdajálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na izdajalce: izdajalsko dejanje, delovanje / izdajalski napad na državo / izdajalska politika, propaganda 2. ekspr. ki kaže, odkriva to, kar se ne želi kazati, odkriti: izdajalska rdečica na obrazu / izdajalski dim nad gozdom jih je privedel do njegovega skrivališča ♪

   10.691 10.716 10.741 10.766 10.791 10.816 10.841 10.866 10.891 10.916  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA