Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (10.791-10.815)



  1.      izcéjanje  tudi scéjanje -a s (ẹ́) glagolnik od izcejati: izcejanje smole, soka / gnojno izcejanje iz rane ◊ metal. pojav, da so pri strjevanju zlitin primesi, dodatki neenakomerno porazdeljeni; talilni postopek, pri katerem se ločijo lažje taljive kovine od težje taljivih
  2.      izcéjati  -am tudi scéjati -am nedov. (ẹ́) 1. počasi, v majhnih količinah izločati: slive pri sušenju izcejajo sok 2. povzročati, da se kaj izloča, odteka iz česa: izcejati sok iz jagod izcéjati se tudi scéjati se zelo počasi in v majhnih količinah odtekati: gnoj se izceja iz rane; smola se izceja iz drevesa; prim. scejati
  3.      izcela  gl. scela
  4.      izceliti  gl. sceliti
  5.      izcigániti  -im dov.) ekspr. z vztrajnimi, vsiljivimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: vedel sem, da bo izciganil denar za vstopnico
  6.      izcímiti se  -im se tudi scímiti se -im se dov.) ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo; ne veš, kaj vse se lahko izcimi izcímiti tudi scímiti 1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila 2. ekspr., redko priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček 3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja
  7.      izcizelíranost  -i ž () lastnost, značilnost izcizeliranega: izcizeliranost okraskov / izcizeliranost novele
  8.      izcizelírati  -am dov. () vrezati drobne okraske v kovino: izcizelirati nakit; pren. izcizelirati novelo izcizelíran -a -o: lepo izcizelirana doza; umetniško izcizelirana črtica
  9.      izcizéti  -ím tudi scizéti -ím dov. (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah izteči, odteči: voda je izcizela v pesek; pren. upanje mu je izcizelo
  10.      izcmériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. prenehati jokati: si se že izcmeril
  11.      izcóprati  -am tudi scóprati -am dov. (ọ̑) pog. pričarati: iz klobuka je izcopral golobčka
  12.      izcúkati  -am tudi scúkati -am dov.) pog. izpuliti, izvleči: izcukati nitko iz blaga / v pretepu so mu izcukali polovico las populili; prim. scukati
  13.      izcuréti  -ím tudi scuréti -ím dov. (ẹ́ í) izcurljati: iz soda je izcurelo precej vina
  14.      izcurljáti  -ám in scurljáti -ám dov.) izteči, odteči v tankem curku: vsa tekočina je izcurljala; voda mu je izcurljala skozi prste
  15.      izcúzati  -am tudi scúzati -am dov. () pog. izsesati: izcuzal je ves sok iz pomaranče // z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: izcuzati denar za pijačo izcúzan tudi scúzan -a -o: izcuzan sok ∙ pog. to je iz prsta izcuzano to je izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
  16.      izčajmati se  gl. sčajmati se
  17.      izčebljáti  -ám tudi sčebljáti -ám dov.) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: bal sem se, da bo kaj izčebljala / vse, kar sta izčebljala, se mi je zdelo otročje in neumno rekla, povedala
  18.      izčéditi  -im tudi sčéditi -im dov., izčéden in izčéjen tudi sčéden in sčéjen (ẹ́ ẹ̄) redko očistiti, osnažiti: izčediti madeže
  19.      izčeljustáti  -ám tudi sčeljustáti -ám dov.) slabš. reči, povedati: večkrat izčeljusta kako grobo
  20.      izčenčáti  -ám in sčenčáti -ám dov.) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: nikoli ne veš, kdo lahko kaj izčenča; gotovo si mu ti izčenčal, kje smo bili
  21.      izčesáti  -čéšem tudi sčesáti sčéšem dov., izčêši izčešíte tudi ščêši ščešíte; izčêsal tudi sčêsal (á ẹ́) 1. s česanjem odstraniti: izčesati prah iz las / izčesati angorskim kuncem dlako // redko urediti, pogladiti z glavnikom; počesati: izčesati lase / izčesati s krtačo 2. tekst. z orodjem ali s strojem odstraniti iz prediva kratka, skodrana vlakna: izčesati predivo, volno izčesán tudi sčesán -a -o: šop izčesanih las; v kito izčesani lasje; izčesana vlakna
  22.      izčések  -ska m (ẹ̑) tekst. skupek kratkih, skodranih vlaken, ki se odstranijo pri česanju: laneni, volneni izčeski
  23.      izčesnáti  -ám tudi sčesnáti -ám dov.) slabš. nepremišljeno reči, povedati: gotovo je to ona izčesnala; izčesnal je, kar je vedel
  24.      izčímžati  -am dov. () star. izčrpati, oslabiti: bolezen človeka izčimža izčímžan -a -o: suh, izčimžan starček
  25.      izčista  gl. sčista

   10.666 10.691 10.716 10.741 10.766 10.791 10.816 10.841 10.866 10.891  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA