Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (10.666-10.690)



  1.      izbalancirati  in izbalansirati ipd. gl. zbalansirati ipd.
  2.      izbarantáti  -ám tudi zbarantáti -ám dov.) pog. s pogajanjem priti do česa: barantal je za vola in izbarantal; izbarantati par čevljev / ekspr. izbarantati posestvo za nizko ceno kupiti; prim. zbarantati
  3.      izbáviti  -im dov.) zastar. 1. rešiti, osvoboditi: izbaviti tovariše; izbaviti se iz nevarnosti / izbaviti koga iz žalosti 2. opraviti, urediti: nič nisem izbavil
  4.      izbegávanje  -a s () glagolnik od izbegavati: izbegavanje samote; izbegavanje javni kritiki; izbegavanje pred posledicami
  5.      izbegávati  -am nedov. () knjiž. izogibati se, izmikati se: on me izbegava; iskala sta se in se spet izbegavala / izbegavala je njegovim pogledom / izbegavati kritiko izbegavajóč -a -e: njen izbegavajoči pogled
  6.      izbegljív  -a -o prid. ( í) knjiž. izmikajoč se, negotov: izbegljiv nasmeh izbegljívo prisl.: pisati o stvari nedoločno in izbegljivo
  7.      izbégniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. izogniti se, izmakniti se: morda bi bil lahko izbegnil nesreči, nesrečo; izbegniti odgovor / izbegnila ga je s pogledom; prim. zbegniti
  8.      ízben  -bna -o () pridevnik od izba: izbna vrata
  9.      izbér  -i ž (ẹ̑) zastar. izbira, izbor: velika izber knjig / na izber dati, imeti / snubačev je bilo na izber zelo veliko
  10.      izberáčiti  -im tudi zberáčiti -im dov.) ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: denar za kino je izberačil od sestre; pren. niti besede ni mogel izberačiti iz nje; prim. zberačiti
  11.      izberljív  -a -o prid. ( í) ki se da izbrati: poljubno izberljivi predmeti
  12.      izbesnéti  -ím dov., izbêsni in izbésni (ẹ́ í) navadno z notranjim predmetom v dejanju pokazati svoj bes: izbesneti svoj bes, svojo jezo; izbesnela se je nad sestro izbesnéti se tudi izbesnéti prenehati besneti: pijanec se je izbesnel / nevihta se je izbesnela
  13.      izbévskati  -am tudi izbêvskati -am dov. (ẹ̑; ) slabš. reči, povedati: izbevskaj, kar si slišal
  14.      izbezáti  -ám tudi zbezáti -ám [bǝz] dov.) 1. z rahlim drezanjem spraviti kaj iz česa: izbezati kostanj iz žerjavice, radirko izpod klopi, žogico izza omare; izbezati s palico // z nadlegovanjem, drezanjem spraviti iz česa: otroci so izbezali murenčka iz luknjice, psa izpod peči 2. ekspr. z vztrajnim iskanjem najti, odkriti: patrulja je prečesala ves gozd in ju izbezala; končno so izbezali gospodarja / najlepše krape je izbezal v tolmunu // z vztrajnim poizvedovanjem izvedeti kaj: izbezal je iz njega vse, kar ga je zanimalo / na komandi so izbezali voz, ki naj jih odpelje; prim. zbezati
  15.      izbezgáti  -ám [bǝz] dov.) redko izbezati: izbezgati miš iz luknje / počakaj, da kaj izbezgam iz njega
  16.      ízbica  -e ž () manjšalnica od izba: gorka, temna izbica / stanoval je v podstrešni izbici
  17.      izbíčati  -am tudi zbíčati -am dov. ( ) 1. pretepsti z bičem: izbičati kaznjenca / ekspr. izbičali so ga do smrti; pren. trpljenje ga je izbičalo 2. knjiž. s silo spraviti kaj iz česa: dež je izbičal iz rož vonjave izbíčan tudi zbíčan -a -o: izbičan obsojenec; izbičano srce; prim. zbičati
  18.      izbijáč  -a m (á) teh. jeklen klin, ki se pri izbijanju nastavi na predmet, da se ta izbije: odstraniti kovico, zagozdo z izbijačem
  19.      izbijálo  -a s (á) teh. izbijač
  20.      izbíjanje  -a s (í) glagolnik od izbijati: izbijanje zagozde / izbijanje elektronov iz kovin / pri balinanju je bil boljši v bližanju kot v izbijanju
  21.      izbíjati  -am nedov. (í) 1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbijati zagozde // s silo, z močnimi udarci odstranjevati: izbijati napadalcem orožje iz rok ∙ ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvomfiz. izbijati elektrone iz kovin 2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem dosegati, da kdo ne misli več na kaj: take ideje, misli, načrte je treba ljudem izbijati (iz glave) // s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: izbijati otroku trmo 3. ekspr., redko dobivati, pridobivati: iz kupčije izbija lepe dobičke 4. publ., navadno s prislovnim določilom pojavljati se: nove ideje izbijajo na dan; problem neurejenosti cest ponovno izbija 5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, čok: bližati in izbijati; prim. zbijati
  22.      izbíra  -e ž () 1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: pri izbiri se je zmotil; izbira blaga za plašč; izbira darila je kar težka / prosta izbira / izbira poklica / dati, imeti na izbiro / kot vljudnostna fraza vse ti je na izbiro, kar vzemi si ∙ star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. tu je blaga na izbiro zelo velikojur. svoboda izbire in odločitve // položaj, ko se je treba odločiti za eno od več možnosti: biti, stati pred izbiro / imel sem samo dve izbiri / ekspr., kot podkrepitev trditve ponudbo moraš sprejeti, druge izbire ni, nimaš 2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti: popestriti, povečati izbiro; omejiti se v izbiri barv / izpopolniti izbiro kruha uvesti nove vrste kruha // z rodilnikom količina, množina sploh: izbira izdelkov je tu zelo velika; bogata izbira vzorcev za tapete
  23.      izbiráč  -a m (á) izbiralec: izbirač premoga
  24.      izbirálec  -lca [c tudi lc] m () kdor izbira: izbiralci premoga, semen
  25.      izbirálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izbiranje: izbiralna priprava / izbiralna sposobnost ♦ gozd. izbiralno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih dreves

   10.541 10.566 10.591 10.616 10.641 10.666 10.691 10.716 10.741 10.766  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA