Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (10.601-10.625) 
- ístotakó prisl. (ȋ-ọ̑) zastar. prav tako, ravno tako: odšel je, istotako njegov sosed ♪
- ístotàm prisl. (ȋ-ȁ) zastar. prav tam, ravno tam: spis je bil objavljen istotam ♪
- istovérec -rca m (ẹ̑) knjiž. kdor je iste vere, veroizpovedi: poročila se je z istovercem ♪
- istovéten -tna -o prid. (ẹ̄) publ. identičen, enak: pojava v obeh državah sta istovetna / obtoženec je istoveten s storilcem; prevod ni popolnoma istoveten z izvirnikom ♪
- istovétenje -a s (ẹ̄) glagolnik od istovetiti: Trubarjevo istovetenje s Slovenci in slovenskim jezikom / istovetenje zločina in bolezni ♪
- istovétiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. identificirati, enačiti: socialno gibanje je istovetil z uporom / pisatelj istoveti lepoto in hrepenenje; gledalec se istoveti z osebami v filmu / ljubil je deželo in se istovetil z njo ♪
- istovétnost -i ž (ẹ̄) publ. identičnost, enakost: v pogovorih je bila ugotovljena istovetnost gledišč do vseh mednarodnih političnih vprašanj // jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi znaki, dejstvi: vsi navzoči so potrdili istovetnost obtoženca / preklicati potrdilo o istovetnosti osebne izkaznice ◊ filoz. dialektična istovetnost ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi ♪
- istovréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. enakovreden, ekvivalenten: istovredne stvari / istovredna izraza, pojma ♪
- istovŕsten -tna -o prid. (ȓ) ki je iste vrste: istovrstni predmeti; istovrstne dejavnosti; istovrstne sestavine / istovrstni gozdovi ♪
- istovŕstnost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost istovrstnega: istovrstnost predmetov / istovrstnost njihove dejavnosti jih povezuje ♪
- istozlóžen -žna -o prid. (ọ̄) lingv. ki pripada istemu zlogu: istozložni glas ♪
- istoznáčen -čna -o prid. (ȃ) zastar. istopomenski: istoznačne besede ♪
- istràn in istrán -ána m (ȁ á; ȃ) vino iz Istre: prinesel mu je liter črnega istrana ♪
- istriján -a m (ȃ) gonič s kratko ali resasto dlako; istrijanec ♪
- istrijánec -nca m (ȃ) 1. gonič s kratko ali resasto dlako: čistokrven istrijanec 2. istran: naročiti liter istrijanca ♪
- ístroromúnski -a -o prid. (ȋ-ȗ) nanašajoč se na Istroromune: istroromunski jezik ♪
- ístrski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Istrane ali Istro: istrska govorica; tako pripravljene ribe so istrska specialiteta / istrski gonič gonič s kratko ali resasto dlako; istrsko vino ♦ muz. istrska lestvica šesttonska lestvica, značilna zlasti za istrsko ljudsko glasbo ♪
- íšias -a m (ȋ) vnetje bedrnega živca: imeti, zdraviti išias; prim. ishias ♪
- iškarijót -a m (ọ̑) slabš. izdajalec, ovaduh: med nami ni bilo iškarijota / kot psovka ti prodana duša, iškarijot! ♪
- iškarijótski -a -o prid. (ọ̑) slabš. izdajalski, ovaduški: iškarijotsko dejanje / odhajal je z iškarijotskimi koraki ♪
- ítak in ìtak prisl. (ȋ; ȉ) 1. navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je že znano brez nadaljnjih podatkov; tako in tako: toča je uničila že itak revne posevke // v vezniški rabi za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: ostani še, vlak si itak zamudil / ne bom je predstavljal, saj jo itak poznate 2. zastar., v vezniški rabi kljub temu, vendar: bila je bogata, itak ni mogla dobiti ženina ♪
- italianíst -a m (ȋ) strokovnjak za italianistiko: znan italianist ♪
- italianístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na italianiste ali italianistiko: italianistična predavanja // um. ki je pod vplivom italijanske umetnosti: takratno italianistično slikarstvo na Nizozemskem ♪
- italianístika -e ž (í) veda o italijanskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz italianistike / slušatelji italianistike ♪
- italianizácija -e ž (á) glagolnik od italianizirati: italianizacija krajevnih imen ♪
10.476 10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 
