Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (10.476-10.500)
- ípak prisl. (ȋ) zastar. vendar, vendarle: to in ono bi ipak lahko bilo boljše / v vezniški rabi, v protivnem priredju delo res ni najboljše, ipak je zelo znano ♪
- iperít -a m (ȋ) kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: uporaba iperita v prvi svetovni vojni ♪
- ipsácija -e ž (á) med. (spolno) samozadovoljevanje ♪
- ipsilon gl. y ♪
- ìracionálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / redko iracionalne želje neuresničljive // ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne besede; iracionalne globine človekove osebnosti / ekspr. ljubezen je bila tista iracionalna sila, ki je vplivala na potek dogajanja ◊ mat. iracionalna enačba enačba, ki ima neznanko pod korenom; iracionalno število število, ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili ìracionálno prisl.: iracionalno gledati na kaj; govoriti o tem je precej iracionalno; sam.: njegova trditev je nekaj iracionalnega ♪
- ìracionalízem -zma m (ȉ-ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba iracionalizma 2. knjiž. nedoumljivost, nerazumljivost: njegova poezija prehaja v iracionalizem ♪
- ìracionálnost -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. lastnost, značilnost iracionalnega: iracionalnost dojemanja / izgublja se v iracionalnosti ♪
- iradiácija -e ž (á) 1. knjiž. širjenje, izžarevanje: iradiacija čustev 2. fiz. pojav, da se svetel predmet vidi na temnem ozadju večji, kot je v resnici: slika je dobro vidna zaradi iradiacije 3. med. širjenje bolečine z obolelega dela telesa na bližnje dele ♪
- iranístika -e ž (í) veda o iranskih jezikih in književnostih: študij iranistike ♪
- iránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Irance ali Iran: iranska kultura, zgodovina ♦ lingv. iranski jeziki skupina indoevropskih jezikov, govorjena zlasti med zgornjim tokom Evfrata in reko Ind ♪
- ìreálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. neresničen, nestvaren: irealen pojav, predlog; irealna trditev / živi v irealnem svetu ◊ lingv. irealni (pogojni) stavek odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj, neuresničljivi pogojni odvisnik ♪
- ìreálnost -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. neresničnost, nestvarnost: irealnost domnev / taka rešitev vodi v irealnost / umik v irealnost ♪
- iredénta -e ž (ẹ̑) publ. pristaši iredentizma, iredentisti: tega dejanja je bila osumljena iredenta; italijanska iredenta // iredentizem: hujskati k iredenti ♪
- iredentíst -a m (ȋ) za pripadnike nasprotne države pristaš iredentizma: odklanjati neupravičene zahteve iredentistov ♪
- iredentístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na iredentiste ali iredentizem: iredentistične težnje; južnotirolsko iredentistično gibanje ♪
- iredentízem -zma m (ȋ) za pripadnike nasprotne države politično gibanje za priključitev ozemlja z narodno manjšino k matični državi: hujskati k iredentizmu; italijanski iredentizem; pristaši iredentizma ♪
- ìreguláren -rna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nepravilen, nenavaden: iregularen potek, razvoj / utrip žile je iregularen neenakomeren / iregularno trgovanje nezakonito ♪
- ìregulárnost -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. nepravilnost, nenavadnost: razvojne iregularnosti in posebnosti v jeziku / obsojati iregularnost trgovanja nezakonitost ♪
- ìrelevánten -tna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna ♪
- ìreligióznost -i ž (ȉ-ọ̑) redko brezverstvo, ateizem: širjenje ireligioznosti / izraziti svojo ireligioznost ♪
- ìreverzibílen -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. neobrnljiv, nepovrnljiv: ireverzibilen proces, razvoj ♦ fiz. ireverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela, neobrnljiva sprememba; kem. ireverzibilna reakcija reakcija, ki poteka samo v eni smeri ♪
- írh -a m (í) mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh; irhovina: hlače iz irha ♦ usnj. strojiti na irh strojiti z ribjim oljem in brusiti s smirkom ♪
- írhar -ja m (ȋ) 1. izdelovalec irhovine: usnjarji in irharji 2. slabš. neroden, neuglajen moški: prišli so meščani in hribovski irharji ♪
- írharski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na irharje: irharska obrt / irharsko vedenje ♪
- írharstvo -a s (ȋ) 1. irharska obrt: takrat je bilo irharstvo še precej razširjeno 2. slabš., redko nerodnost, neuglajenost: ni se še iznebil svojega irharstva ♪
10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551 10.576