Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (10.376-10.400)


  1.      íntkast  -a -o prid. (ȋ) zastar. indigast: intkast jopič; intkasto krilo ♪
  2.      intoksikácija  -e ž (á) med. zastrupitev, zastrupljenje: infekcije in intoksikacije / alimentarna intoksikacija ki jo povzroči hrana; alkoholna intoksikacija ki jo povzroči alkohol ♪
  3.      ìntoleránca  -e ž (ȉ-ȃ) 1. pomanjkanje strpnosti, razumevanja, nestrpnost: politična, verska intoleranca; intoleranca v znanosti 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: alkoholna intoleranca; intoleranca proti zdravilom, za zdravila ♪
  4.      ìntoleránten  -tna -o prid. (ȉ-ȃ) 1. ki mu manjka strpnosti, razumevanja, nestrpen: intoleranten človek / politično intolerantno stališče 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodporen: intoleranten proti zdravilom, za zdravila ♪
  5.      ìntolerántnost  -i ž (ȉ-ȃ) 1. lastnost, značilnost intolerantnega človeka: intolerantnost šovinistov 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: prirojena intolerantnost za alkohol ♪
  6.      intonácija  -e ž (á) 1. muz. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe: dati intonacijo / čista intonacija 2. lingv. tonska podoba naglašenih ali tudi ponaglasnih samoglasnikov ali samoglasniških glasov: razločevati intonacijo / akutirana ali rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; cirkumflektirana ali padajoča intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih 3. knjiž. poudarek, naglas: njegove pesmi imajo močno baladno intonacijo / recitirati s pretirano intonacijo poudarjanjem ♪
  7.      intonacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na intonacijo: intonacijske vaje pri glasbenem pouku / intonacijske razlike med dialekti ♪
  8.      intonánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na intonacija 1: intonančna nesoglasnost instrumentov; ritmične in intonančne vaje / intonančna piščalka intonánčno prisl.: orkester ni bil intonančno čist ♪
  9.      intonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. muz. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe: dirigent je intoniral; pren., knjiž. avtor je začetek tragedije pravilno intoniral ∙ knjiž., redko intonirati klavir uglasiti; knjiž., redko zbor je intoniral ljudsko pesem začel peti 2. knjiž., redko poudariti, naglasiti: posamezna mesta v citatu je kritik intoniral s klicaji intoníran -a -o: intonirani akord; elegično intonirana pesem ♦ lingv. padajoče, rastoče intonirani samoglasniki ♪
  10.      intra...  predpona v sestavljenkah za izražanje stanja znotraj česa, obstajanja česa v čem: intracelularen, intramuskularen, intravenozen ♪
  11.      intraceluláren  -rna -o prid. (ȃ) biol. ki je, živi v celici: intracelularni parazit ♪
  12.      intramuskuláren  -rna -o prid. (ȃ) med. ki se da v mišico: intramuskularna injekcija ♦ agr. zaradi intramuskularnega loja je vrednost mesa drugačna loja v mišici ♪
  13.      ìntransigénca  -e ž (ȉ-ẹ̑) knjiž. nepopustljivost: intransigenca njegovega stališča jih je presenečala ♪
  14.      ìntransigénten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž. ki ne spremeni svoje odločitve v določenem vprašanju, pojavu, nepopustljiv: biti intransigenten v svojih načelih / intransigentno stališče ♪
  15.      ìntranzitíven  -vna -o prid. (ȉ-ȋ) lingv. neprehoden: intranzitivni glagoli ♪
  16.      intravenózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. ki se da v veno: intravenozna infuzija, injekcija / intravenozno hranjenje ♪
  17.      intríga  -e ž (ȋ) nav. mn., nav. slabš. zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu, spletka: delati, kovati, snovati intrige; to je grda intriga; ljubezenske, politične intrige; opravljanje in intrige ♪
  18.      intrigánt  in intrigànt -ánta m (ā á; ȁ á) nav. slabš. kdor intrigira, spletkar: ta človek je velik intrigant; politični intriganti ♪
  19.      intrigántka  -e ž (ā) nav. slabš. ženska, ki intrigira, spletkarka: nevarna intrigantka ♪
  20.      intrigántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na intrigante ali intrigantstvo, spletkarski: intrigantsko ozračje / intrigantske ženske ♪
  21.      intrigántstvo  -a s (ā) nav. slabš. zvijačno, zahrbtno delovanje proti komu, spletkarjenje: zašel je v kolesje intrigantstva in komolčarstva / intrigantstvo in neodkritost ♪
  22.      intrigírati  -am nedov. (ȋ) nav. slabš. zvijačno, zahrbtno delati proti komu, spletkariti: kamor pride, začne intrigirati / zelo so intrigirali proti njemu ♪
  23.      introdúkcija  -e ž (ú) 1. knjiž., redko uvod, uvajanje: prvi del pesnitve je nekaka introdukcija v dogodke epa ♦ muz. uvod, zlasti v prvi stavek instrumentalne skladbe, navadno v počasnem tempu 2. gozd., vrtn. uvedba, vnašanje nove drevesne, rastlinske vrste: introdukcija smreke in jelke v gozd ♪
  24.      intróitus  -a in -ta m (ọ̑) rel. besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše, vstopni spev ♪
  25.      introjékcija  -e ž (ẹ́) psih. vnašanje lastnosti, značilnosti okolja ali drugih oseb v lastno osebnost ♪

   10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA