Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (10.316-10.340)



  1.      internacionalizírati  -am dov. in nedov. () 1. razširiti med več držav: internacionalizirati oboroženo intervencijo, vojno 2. po mednarodnem dogovoru dati kaj v uporabo, upravljanje več državam: internacionalizirati mesto, pristanišče 3. publ. napraviti, da se kaj obravnava, rešuje v mednarodnih komisijah, organizacijah: internacionalizirati problem narodnostnih manjšin internacionalizíran -a -o: internacionalizirana reka; internacionalizirano ozemlje
  2.      internacionálnost  -i ž () mednarodnost: internacionalnost umetnosti / internacionalnost ni v nasprotju z narodno zavednostjo
  3.      internát  -a m () ustanova, ki omogoča učencem bivanje in daje oskrbo, dom: šola ima tudi svoj internat; stanovati v internatu; upravnik internata / dijaški, študentski, vajenski internat
  4.      internátski  -a -o prid. () nanašajoč se na internat: internatski prostori / internatska disciplina, oskrba, vzgoja / poznata se še iz internatskih let
  5.      interníranec  -nca m () kdor je interniran: trpljenje internirancev; vrnitev internirancev
  6.      interníranje  -a s () glagolnik od internirati: začelo se je interniranje
  7.      interníranka  -e ž () ženska. ki je internirana: sestanek bivših internirank
  8.      internírati  -am dov. in nedov. () prisiliti koga k bivanju pod nadzorstvom na določenem mestu, navadno v taborišču: okupatorji so internirali velik del tamkajšnjega prebivalstva; internirati politične nasprotnike; internirali so ga v Italijo odpeljali v internacijo v Italijo interníran -a -o: tri leta je bil interniran v nemškem taborišču
  9.      interníst  -a m () zdravnik specialist za interno medicino: zdravil ga je znan internist; posvet kirurgov in internistov
  10.      internístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na interniste: internistični kongres / oddelek za internistično prvo pomoč
  11.      internístka  -e ž () zdravnica specialistka za interno medicino
  12.      internódij  -a m (ọ́) bot. del stebla med dvema kolencema; člen, členek
  13.      ínterogativen  in interogatíven -vna -o prid. (; ) lingv. vprašalen: interogativni zaimek
  14.      ínterparlamentáren  -rna -o prid. (-) nanašajoč se na več parlamentov: interparlamentarni stiki ♦ polit. Interparlamentarna unija mednarodna organizacija za sodelovanje med parlamenti posameznih držav in za posredovanje v mednarodnih sporih
  15.      interpelácija  -e ž (á) jur. zahteva skupine poslancev, delegatov v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: dati, vložiti interpelacijo; razpravljati o interpelaciji; interpelacija v zvezi z delovanjem javne administracije; pren. člani kolektiva so postavili upravi interpelacijo o delitvi dohodka
  16.      interpelánt  -a m (ā á) jur. kdor interpelira: interpelant se je zadovoljil s pojasnilom
  17.      interpelírati  -am dov. in nedov. () jur. zahtevati v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: pogosto interpelirati / poslanec je interpeliral predsednika zaradi nesprejetega sklepa; pren. uslužbenci podjetja so interpelirali delavski svet o delitvi dohodka
  18.      ínterplanetáren  -rna -o prid. (-) medplanetaren, medplaneten: interplanetarni prostor / interplanetarna postaja
  19.      Ínterpol  in ínterpol -a m () kratica mednarodna organizacija policije za odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje nepolitičnih kaznivih dejanj: članice Interpola / pog. tega tihotapca išče tudi Interpol pripadniki Interpola
  20.      interpolácija  -e ž (á) 1. knjiž. v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki; vstavek, vrinek: izločiti iz rokopisa interpolacije / številne interpolacije v romanu razbijajo strnjenost in preglednost; pren. interpolacija delovne prakse med študij navadno ni uspešna ♦ jur., zgod. namerna sprememba prvotnega zakonskega besedila z dodanim besedilom 2. mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearna, parabolična interpolacija
  21.      interpolacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na interpolacijo: interpolacijska raziskovanja / interpolacijski obrazec
  22.      interpolátor  -ja m () knjiž. kdor vstavi besede ali stavke v prvotno besedilo: ta del teksta pripisujejo interpolatorju
  23.      interpolíranje  -a s () glagolnik od interpolirati: takšno interpoliranje ni umestno / linearno interpoliranje linearna interpolacija
  24.      interpolírati  -am dov. in nedov. () 1. knjiž. vstaviti besede ali stavke v prvotno besedilo: odstavek so v dramo interpolirali 2. mat. računati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearno interpolirati funkcijo interpolíran -a -o: interpoliran tekst
  25.      interprét  -a m (ẹ̑) 1. kdor dela, povzroča, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagalec, tolmač: nekatere pesmi so delale interpretom velike težave; objektiven interpret; naloga interpretov / izviren interpret Puškina 2. kdor umetniško poustvarja a) dramske like, igralec: gledalci so zlasti občudovali interpreta Hamleta / interpreti Cankarjeve dramatike; ta umetnik je eden najboljših interpretov Shakespeara b) glasbeno delo, izvajalec: vokalni interpreti; interpreti zabavne glasbe

   10.191 10.216 10.241 10.266 10.291 10.316 10.341 10.366 10.391 10.416  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA