Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (10.041-10.065)



  1.      inkáso  -a m () 1. žarg. denar, sprejet za določeno storitev, preskrbovanje s čim, izkupiček: inkaso predstave so namenili za dobrodelne namene; z inkasom so vsi stroški poravnani; pobotnice za inkaso // prejem tega denarja: enkraten inkaso; poverjenik za inkaso 2. fin. plačilo trgovskih in finančnih listin: skrbeti za inkaso / poslati menico v inkaso; neskl. pril.: inkaso posli
  2.      inklinácija  -e ž (á) 1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost 2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena 3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo
  3.      inklinacíjski  -a -o () pridevnik od inklinacija: inklinacijska magnetna igla
  4.      inklinírati  -am nedov. () knjiž. nagibati se, težiti: že kot otrok je inkliniral h glasbi; inklinirati k uživanju alkoholnih pijač / inklinira k tuberkulozi je nagnjen k njej, dovzeten zanjo
  5.      inkluzíja  in inklúzija -e ž (; ú) mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge, vsebovanje: zapisati znak za inkluzijo
  6.      inkluzíve  prisl. () knjiž., redko vključno, vštevši: za izpit se je treba prijaviti do 26. februarja inkluzive
  7.      inkluzívno  prisl. () knjiž. vključno, vštevši: prošnjo je treba oddati inkluzivno do 20. januarja
  8.      inkógnito  -a m (ọ̑) pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami nastopanje, pojavljanje določene osebe, ne da bi bilo (javnosti) znano, kdo ta je: ministrov inkognito v letovišču / varovati svoj inkognito / redko potovati, priti v inkognitu inkognito
  9.      inkógnito  prisl. (ọ̑) pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami izraža, da (javnosti) ni znano, kdo določena oseba je: na letovišču je bil inkognito; potovati inkognito
  10.      ìnkoherénca  -e ž (-ẹ̑) knjiž., redko medsebojna nepovezanost, neodvisnost: inkoherenca njegovih misli se kaže v nasprotujočem si pojasnjevanju enakih pojavov
  11.      ìnkoherénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž., redko medsebojno nepovezan, neodvisen: zvočni učinek skladbe je razdrobljen na več inkoherentnih odlomkov
  12.      ìnkomenzurabílen  -lna -o prid. (-) knjiž., redko ki se ne da meriti, izmeriti; nemerljiv, neizmerljiv: ta pojav je inkomenzurabilen // ki se ne da primerjati; neprimerljiv: to sta inkomenzurabilna simbola
  13.      ìnkomenzurabílnost  -i ž (-) knjiž., redko nemerljivost, neizmerljivost: inkomenzurabilnost misli, mišljenja / inkomenzurabilnost teh dveh simbolov
  14.      ìnkompatibílen  -lna -o prid. (-) knjiž. nezdružljiv, izključujoč se: inkompatibilni pojavi; inkompatibilne funkcije ♦ farm. inkompatibilne sestavine zdravila sestavine, ki tako učinkujejo druga na drugo, da zmanjšajo ali uničijo učinek zdravila
  15.      ìnkompatibílnost  -i ž (-) knjiž. nezdružljivost: inkompatibilnost javnih funkcij; zaradi inkompatibilnosti obravnavanih problemov kongres ni imel pričakovanega uspeha ♦ farm. inkompatibilnost sestavin zdravila
  16.      ìnkompeténca  -e ž (-ẹ̑) knjiž. nepristojnost: opozorili so jih na njihovo inkompetenco v tej zadevi
  17.      ìnkongruénca  -e ž (-ẹ̑) knjiž., redko neskladnost, neujemanje: inkongruenca med ceno in vrednostjo
  18.      ìnkongruénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. neskladen, ne ujemajoč se: inkongruentne oblike
  19.      ìnkonsekvénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. nedosleden: biti inkonsekventen v ravnanju / inkonsekventen načrt
  20.      inkorporácija  -e ž (á) knjiž. vključitev, priključitev, pripojitev: inkorporacija ozemlja; inkorporacija nekaj krajev v občino / obravnavati vprašanje inkorporacije političnih organizacij v družbeni organizem
  21.      inkorporírati  -am dov. in nedov. () knjiž. vključiti, priključiti, pripojiti: inkorporirati pokrajino; takrat so inkorporirali več krajev v sosedno občino / mladi so se inkorporirali v napredno stranko inkorporíran -a -o: inkorporirano ozemlje
  22.      ínkovski  -a -o prid. () nanašajoč se na Inke: inkovska država, kultura / inkovski muzej
  23.      inkrécija  tudi inkrecíja -e ž (ẹ́; ) biol. izločanje neposredno v kri ali mezgo; notranje izločanje
  24.      inkrét  -a m (ẹ̑) biol. snov, ki jo žleze z notranjim izločanjem izločajo neposredno v kri ali mezgo: inkret žleze ščitnice
  25.      inkretóren  -rna -o prid. (ọ̑) anat., navadno v zvezi inkretorna žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; endokrina žleza

   9.916 9.941 9.966 9.991 10.016 10.041 10.066 10.091 10.116 10.141  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA