Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
19 (4346) 
- abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek ♪
- abstinírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali; abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola ♪
- adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija ♪
- adíjo medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba ∙ Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar) ♪
- ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum ♪
- adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati ♪
- adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila ◊ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin ♪
- aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov ◊ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje ♪
- ádjektiv -a m (ȃ) lingv. pridevnik ♪
- ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut ♪
- adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti ♪
- adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti ♪
- administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa ♪
- afektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez ♪
- agítpróp -a m (ȋ-ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop; član agitpropa ♪
- ágras -a m (á) bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja: na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez ♪
- akadémikinja -e ž (ẹ́) ženska oblika od akademik: izvolitev akademikinje ♪
- aksiálen -lna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja ♪
- aktivíst -a m (ȋ) kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: vključiti se med kulturne aktiviste; mladinski, partijski, sindikalni aktivist; sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena // med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov ♪
- aktivízem -zma m (ȋ) dejavnost, delovanje: dvigniti se iz omrtvelosti k zavestnemu aktivizmu; bil je poln življenjskega aktivizma; aktivizem mladine // med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politično delovanje med ljudstvom: doba njegovega partizanstva in terenskega aktivizma / slabš. parolarski aktivizem ♪
- alabáster -tra m (ā) mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster ♪
- alkálijski -a -o prid. (á) kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin ♪
- alojzijevíščnik -a m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik ♪
- áltsaksofón -a m (ȃ-ọ̑) muz. saksofon z višje ležečim tonskim obsegom ♪
- amigdalín -a m (ȋ) kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
