Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
19 (876-900)
- hazéna -e ž (ẹ̑) šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno ♪
- hazenášica -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno ♪
- hčérica -e ž (ẹ̑) star. hčerkica: veliko je govoril o svoji hčerici ♪
- hčérin -a -o (ẹ̑) svojilni pridevnik od hči: hčerina obleka; hčerino trmoglavljenje ♪
- hčerínji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na hčere: hčerinja ljubezen / zastar. hčerinji otrok hčerin ♦ biol. hčerinja celica hčerinska celica ♪
- hčerínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hčere: hčerinska ljubezen, zvestoba ♦ biol. hčerinska celica vsaka od dveh celic, ki nastane z delitvijo materinske celice ♪
- hčérka -e ž (ẹ̑) zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka; rodila se jima je hčerka; mati je zelo navezana na svojo hčerko ♪
- hčérkica -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od hčerka: hčerkico je peljal na sprehod / hčerkica moja! ♪
- hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
- hé in hè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte! 2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje 3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he ♪
- hebáti -ám [hǝb] nedov. (á ȃ) nar. zahodno suvati, drezati: ne hebaj me; živina se heba ♪
- hebraístika -e ž (í) veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko ♪
- hebraízem -zma m (ȋ) lingv. element hebrejščine v kakem drugem jeziku ♪
- hebréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Hebrejce: hebrejski jezik / hebrejska pisava ♪
- hebréjščina -e ž (ẹ̑) hebrejski jezik: proučevati hebrejščino ♪
- héc -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom ∙ pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin ♪
- hécati -am nedov. (ẹ̑) nižje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov hécati se delati, pripovedovati šale; šaliti se: to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se ♪
- hécen -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nižje pog. 1. šaljiv: hecen fant 2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje hécno prisl.: hecno govoriti ♪
- hedóničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. hedonski: hedonična čustva ♪
- hedónik -a m (ọ́) pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik ♪
- hedoníst -a m (ȋ) pristaš hedonizma: nazori hedonistov / vse življenje je bil hedonist ♪
- hedonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost ♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja ♪
- hedonízem -zma m (ȋ) filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu ♪
- hedónski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje ♪
- hédžra -e ž (ẹ̑) Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri ♪
751 776 801 826 851 876 901 926 951 976