Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (751-775)

751.      halogén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor ♪
752.      halogén  -a -o prid. (ẹ̑) kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli ♪
753.      halogeníd  -a m (ȋ) kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom: srebrovi halogenidi; vodikovi halogenidi brezbarvni plini, ki, raztopljeni v vodi, tvorijo kisline ♪
754.      halogeníranje  -a s (ȋ) kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom ♪
755.      halogénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na halogene: halogenski derivati ♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje ♪
756.      haloíd  -a m (ȋ) kem. halogenid ♪
757.      háloški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Haložane ali Haloze: haloški viničarji / haloško vino ♪
758.      halóza  -e ž (ọ́) nar. vzhodno gost plevel, goščava: previdno se je plazil skozi halozo ♪
759.      háložan  -a m (á) vino iz Haloz: izpiti kozarec haložana ♪
760.      hálštatski  tudi hállstattski -a -o [halštat-] prid. (ȃ) arheol. nanašajoč se na starejše obdobje železne dobe: halštatska kultura / halštatska doba ♪
761.      halucinácija  -e ž (á) psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica ♪
762.      halucinacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na halucinacijo: halucinacijski privid / halucinacijsko doživetje ♪
763.      halucinánt  -a m (ā á) psiht. kdor ima halucinacije ♪
764.      halucinánten  -tna -o prid. (ȃ) psiht. ki ima halucinacije: halucinanten človek ♪
765.      halucinatóričen  -čna -o prid. (ọ́) psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten ♪
766.      halucinírati  -am nedov. (ȋ) psiht. imeti, doživljati halucinacije: bolnik halucinira ♪
767.      halúga  -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides ♪
768.      hálva  -e ž (ȃ) orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov ♪
769.      hàm  medm. (ȁ) otr. izraža nagel prijem z usti: zine in — ham, češnje ni več / jej, ham ham / pes te bo ham ugriznil; pojedel ♪
770.      hámati  -am nedov. (ȃ) otr. jesti, gristi: le pridno hamaj ♪
771.      hámburger ¹ -ja m (ȃ) pog. hamburška slanina ♪
772.      hámburger ² -ja m (ȃ) zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, serviran navadno v kruhu, žemlji: naročiti dva hamburgerja ♪
773.      hámburški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hamburg: hamburško pristanišče ♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa ♪
774.      hamít  -a m (ȋ) antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine: semiti in hamiti ♪
775.      hamítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hamite: hamitski narodi ♦ lingv. hamitski jeziki ♪

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851