Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (622-646)


  1.      glióm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic opornega tkiva v centralnem živčevju: operirati gliom ♪
  2.      glíptika  -e ž (í) um. izdelki iz poldragih kamnov, kovine ali stekla z vrezano ali reliefno podobo: keramika in gliptika ♪
  3.      gliptotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka umetniških kiparskih del: ogledala sta si galerijo in gliptoteko ♪
  4.      glíser  -ja m (ȋ) motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: športni gliser; potniški promet z gliserji ♪
  5.      glissándo  [-isa-] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja drseče: igrati glissando glissándo -a m izvajanje tonov, ko z izhodiščnim in končnim tonom v neprekinjenem zapovrstju zazvenijo tudi vsi vmesni toni: skladbo začne klarinet z zahtevnim glissandom ♪
  6.      glívarica  -e ž (ȋ) zool. mušica, katere ličinke živijo v gobah in se od časa do časa v sprevodih selijo, Sciara militaris ♪
  7.      glušílen  -lna -o prid. (ȋ) ki gluši, duši: glušilna naprava ♪
  8.      gníl  -a -o stil. -ó [iu̯] prid. (ȋ ȋ) 1. ki gnije ali je že zgnil: gnil les; gnila slama; gnilo in plesnivo grozdje; duh po gnilih jajcih; prodajali so tudi gnilo sadje / gnil zob / ekspr. gnila rana gnojna; voda že toliko časa stoji, da je že kar gnila; pren., slabš. gnila, smradljiva zadovoljnost ♦ alp. gnil sneg otajan, star sneg, ki se seseda; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev 2. slabš. pokvarjen, malovreden, slab: to je popolnoma gnil človek; gnila družba / razkrivati gnile razmere; gnilo gospodarstvo / nav. iron. gnila Jugoslavija Jugoslavija pred letom 1941 gníli -a -o sam.: skušal je iztrebiti vse, kar je bilo gnilega in nezdravega ∙ iron. nekaj je gnilega v deželi danski ♪
  9.      gnosticízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofsko-religiozna smer, ki trdi, da se je treba s spoznavanjem, razmišljanjem prepričati o resničnosti verskih dogem ♪
  10.      godrnjáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje: nič ji ni prav, zmeraj nekaj godrnja; ljudje so godrnjali in se jezili zaradi takšnega ravnanja / vedno je godrnjala čezenj; oče je še kar naprej godrnjal nad sinom 2. nerazločno, momljaje govoriti: začel je nekaj mencati in godrnjati; ko so ga sosedje ogovarjali, je bolj godrnjal kakor odgovarjal; ves čas je godrnjal sam zase; godrnjal je kakor medved; pren. veter godrnja in tuli okoli hiš godrnjáje: jezno godrnjaje je odšel godrnjajóč -a -e: rinil se je skozi godrnjajočo gnečo ♪
  11.      goljufívec  -vca m (ȋ) kdor (rad) goljufa: zvijačni goljufivci ♪
  12.      gomíliti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. kopičiti, množiti: vse življenje je gomilil kapital; dokazno gradivo se mu gomili v predalu / gomiliti les / otroci so se gomilili v svojem kotu stiskali, gnetli ♪
  13.      goríški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Gorico: goriške češnje / goriška grofija ♪
  14.      gospodínjica  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od gospodinja: naša mala gospodinjica / predstavil ti bom svojo gospodinjico ♪
  15.      gostovánjec  -jca m (ȃ) nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki: prišli so vsi povabljeni gostovanjci ♪
  16.      gozdóvništvo  -a s (ọ̑) nekdaj organizacija, gibanje ali delovanje gozdovnikov: prišel je v stik z gozdovništvom ♪
  17.      gradíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od gradič: gradiček sredi parka ♪
  18.      gradiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) mat. sprememba količine na enoto razdalje: ugotoviti gradient; temperaturni gradient; gradient hitrosti ♪
  19.      gradílen  -lna -o prid. (ȋ) potreben za graditev: gradilni nagon čebel / gradilne snovi ♪
  20.      gradilíšče  -a s (í) redko gradbišče ♪
  21.      grádisovec  -vca m (ȃ) pog. kdor je zaposlen pri podjetju Gradis: gradisovci so delali s pospešeno naglico ♪
  22.      gradíščar  -ja m (ȋ) arheol. prebivalec gradišča ♪
  23.      gradíšče  -a s (í) 1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče 2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razvaline: iti na gradišče 3. gradbišče: dela na gradišču; gradišče zadružnega doma ♪
  24.      gradítelj  -a m (ȋ) kdor gradi: graditelj stavbe je gradbeno podjetje XY; zbrali so se graditelji in vzdrževalci cest / graditelj ladij; genialen graditelj strojev / graditelji miru, socializma ♪
  25.      gradíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od graditelj: graditelji in graditeljice stavbe / čebele so neutrudne graditeljice satja ♪

   497 522 547 572 597 622 647 672 697 722  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA