Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (597-621)


  1.      frisinški  gl. freisinški ♪
  2.      fríta  -e ž (ȋ) kem. lahko taljiva zmes silikatov za proizvodnjo emajla ♪
  3.      fritáti  -ov m mn. (ȃ) gastr. palačinke v obliki rezancev za v juho: goveja juha s fritati ♪
  4.      fŕkati 2 -am nedov. (r̄ ȓ) ekspr. kodrati, navijati: še ko je bila otrok, so ji frkali lase; frka si bradico; lasje se ji frkajo / poganjki se frkajo ♪
  5.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  6.      frontáš  -a m (á) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: zaveden frontaš ♪
  7.      frónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fronto: frontni jarki / frontni vojaki / frontna poročila / frontna črta / delovanje frontnih organizacij po vaseh organizacij Osvobodilne fronte / frontne brigade prva leta po 1945 delovne brigade, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta ♪
  8.      fróntovec  -vca m (ọ̑) 1. pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: delaven frontovec; sestanek frontovcev iz celega okraja 2. ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: lačni frontovci ♪
  9.      fróntovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na frontovce ali Osvobodilno fronto: frontovske organizacije; frontovska politika; poživiti frontovsko delo / frontovske brigade prva leta po 1945 delovne brigade, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta ♪
  10.      funkcionálen  -lna -o prid., funkcionálnejši (ȃ) 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijska ◊ fin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi funkcionálno prisl.: funkcionalno opremiti stanovanje; funkcionalno organizirana družba ♪
  11.      gagát  -a m (ȃ) petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti: okraski iz slonove kosti in gagata ♪
  12.      galikanízem  -zma m (ȋ) od 15. do 19. stoletja smer v francoski politiki in cerkvi, ki si je prizadevala za relativno neodvisnost francoske cerkve od papeža: pristaši galikanizma ♪
  13.      galòp  -ôpa m, mest. ed. tudi galópu (ȍ ó) 1. zelo hiter tek, zlasti pri konju: galop je konja utrudil; pognati v galop; bližati se v galopu; ekspr. besen, divji galop ♦ vet. zelo hiter tek v skokih 2. v 19. stoletju zelo živahen ples s hitrimi poskoki: plesale so valček, mazurko in galop // skladba za ta ples ♪
  14.      gambíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gambit: gambitni kmet; gambitna poteza ♪
  15.      gastáld  -a m (ȃ) zgod. upravitelj gastaldije z upravno, sodno in gospodarsko funkcijo ♪
  16.      generátor  -ja m (ȃ) stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator; generatorji hidroelektrarne; obratovanje generatorja / električni generator ♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; izmenični generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; teh. parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo; plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega ♪
  17.      geriáter  -tra m (á) zdravnik specialist za geriatrijo ♪
  18.      ginekologíja  -e ž (ȋ) veda o ustroju, boleznih in zdravljenju ženskih spolnih organov: razvoj ginekologije ♪
  19.      glágolnik  -a m (á) lingv. samostalniška glagolska oblika, ki pomeni dejanje, stanje ♪
  20.      glavnovézen  -zna -o prid. (ẹ̄) elektr., navadno v zvezi glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja ♪
  21.      glínica  -e ž (í) metal. vmesni proizvod pri pridobivanju aluminija iz boksita: izdelava glinice; tovarna glinice in aluminija ♪
  22.      glíničen  -čna -o prid. (í) min., v zvezi glinični piroksen piroksen, ki vsebuje tudi glinico ♪
  23.      glinokòp  -ópa m (ȍ ọ́) kraj, prostor, kjer se koplje glina: pripravljanje glinokopa; delavci v glinokopu ♪
  24.      glinovína  -e ž (í) redko glinasta tla ♪
  25.      glínovnat  -a -o prid. (í) redko glinast, glinen: glinovnat vrč ♪

   472 497 522 547 572 597 622 647 672 697  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA