Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (572-596)



  1.      fasadírati  -am nedov. in dov. () grad. urejati, obnavljati fasado: poslopje so začeli fasadirati
  2.      fásati  fášem tudi -am dov. in nedov. () nižje pog. prejeti, dobiti: ko sem bil še pri knapih, smo fasali obleko in čevlje za v jamo / v ujetništvu je fasal jetiko / fasati klofuto ∙ nižje pog., ekspr. že v prvi hajki jo je fasal v nogo je bil ranjen v nogo
  3.      fáscija  -e ž (á) anat. mrena, ki ovija mišico, mišična ovojnica: pri naglih in močnih kretnjah se lahko raztrga fascija
  4.      fascíkel  -kla m (í) mapa, sveženj z listinami, spisi, ki se nanašajo na določeno zadevo: vlagati akte v fascikle; listati po fasciklih; veliko zanimivega bi se našlo v sivih fasciklih arhiva / urejeval je spise in jih povezoval v fascikle; neskl. pril.: papir. fascikel karton karton za mape
  5.      fašízem  -zma m () diktatura finančne oligarhije med obema vojnama, zlasti v Italiji in Nemčiji: gibanje, vojna proti fašizmu; zmaga nad fašizmom / naša dežela pod fašizmom fašistično okupacijo / Smrt fašizmu — svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov // gibanje za tako diktaturo
  6.      fatalíst  -a m () kdor verjame v neizbežnost usode: biti fatalist; prepričan fatalist
  7.      felibríst  -a m () v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik: gibanje provansalskih felibristov z Mistralom na čelu
  8.      fenomenologíja  -e ž () opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture ♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov
  9.      fígarski  -a -o prid. () nanašajoč se na figarje: figarski beg; figarsko dejanje / kot psovka preklete duše figarske
  10.      filóksera  in filoksêra -e ž (ọ̑; ) zool. žuželka, ki živi na koreninah vinske trte; trtna ušica: filoksera uničuje vinograde
  11.      fin de siècle  fin de siècla [fendǝsjêkl] m () lit. doba dekadence ob koncu 19. stoletja: dunajski fin de siècle; duhovna kriza fin de siècla
  12.      fítopatologíja  -e ž (-) veda o rastlinskih boleznih: parkovna fitopatologija
  13.      fizikalízem  -zma m () filoz. filozofska smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki razlaga vse pojave v svetu s fizikalnimi zakonitostmi
  14.      fleksibílnost  -i ž () knjiž. spremenljivost, nestalnost: fleksibilnost cen; fleksibilnost delovne sile / fleksibilnost človekovega značaja
  15.      fókstrot  tudi fóxtrott -a [fokstrot] m (ọ̑) družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati fokstrot; glasba za fokstrot // skladba za ta ples: razlegajo se zvoki fokstrota
  16.      fosfát  -a m () kem. sol fosforjeve kisline: izkoriščanje fosfatov / kalcijev, natrijev fosfat
  17.      fráckati  -am nedov. () nar. vzhodno (narahlo) pokati: frackati z bičem / otroci so frackali s pištolami, ki so si jih sami naredili
  18.      frazírati  -am nedov. () 1. muz. pri izvajanju razporejati melodični tok skladbe po glasbenem smislu: pevec je lepo fraziral 2. redko frazariti: veliko frazira o napredku
  19.      frígijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobodemuz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor
  20.      frikandó  -ja m (ọ̑) gastr. meso brez kosti s telečjega, jagnjetovega ali srninega stegna: pol kile telečjega frikandoja // jed iz tega mesa: pogostila ga je s telečjim frikandojem
  21.      frikasé  -ja m (ẹ̑) gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki: postregli so jim s frikasejem / perutninski frikase
  22.      frikatíva  -e ž () lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik
  23.      fríkcija  -e ž (í) 1. teh. trenje, tor: zmanjšati frikcijo 2. med. ročna masaža, pri kateri se precej močno drgne (po koži)
  24.      frikcíjski  -a -o prid. () teh. toren: frikcijska izguba ♦ strojn. frikcijska stiskalnica stiskalnica z vretenom, na katero se navor prenaša s trenjem
  25.      frís  -a m () nižje pog., nav. slabš. obraz: prav grd fris ima

   447 472 497 522 547 572 597 622 647 672  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA