Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (476-500)



  1.      dostòp  -ópa m ( ọ́) 1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti: turistično društvo je uredilo dostop do slapa; tam je zelo pripraven dostop do morja; dostopi na perone so funkcionalno postavljeni 2. možnost priti, vstopiti kam: obzidje je zapiralo dostop v mesto; z žičnico je dostop na vrh zelo olajšan // dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: vsak nima dostopa v pisarno; občinstvo ima prost dostop v sodno dvorano / učenci imajo v svoji knjižnici dostop do vseh knjig jih lahko dobijo, si jih izposodijo; pren. široko okno omogoča soncu in zraku dostop v sobo
  2.      dostópen  tudi dostôpen -pna -o prid., dostópnejši tudi dostôpnejši (ọ́ ọ̄; ó ō) 1. do katerega se da priti: vrh gore je težko dostopen; nekatere planinske postojanke so dostopne celo z motornimi vozili / park je dostopen javnosti; pren. šolanje je dostopno vsem // ki se da dobiti: pri pisanju je uporabil vse dostopno gradivo / cene tega blaga so malokomu dostopne so zelo visoke 2. ki se da razumeti, dojeti: razprava je napisana v dostopnem jeziku; povedal mu je to na dostopen način / študija je približala bralcem težko dostopnega avtorja 3. knjiž. dovzeten, sprejemljiv: dostopen tujim vplivom / mož je postal dostopnejši bolj priljuden, prijazen
  3.      dostópnost  tudi dostôpnost -i ž (ọ́; ó) značilnost dostopnega: koča je zaradi lahke dostopnosti zelo obiskana / dostopnost listin, zapisov / težka dostopnost dramskega dela; dostopnost pouka / priljubljen je bil zaradi svoje dostopnosti
  4.      dostoríti  -ím dov., dostóril ( í) star. nadomestiti: kar smo zamudili, bo treba dostoriti
  5.      dostrôpen  -pna -o prid. () ki sega do stropa: dostropna omara
  6.      dosúha  prisl. () knjiž. do suhega: dosuha obrisana posoda
  7.      dosúti  -sújem dov., dosúl in dosùl (ú ) dodatno, zraven nasuti: dosuti žita
  8.      došíti  -šíjem dov., došìl (í ) redko končati šivanje: za danes sem došil
  9.      dôšlec  -a [lǝc] m (ō) knjiž. kdor je prišel: došlecu je ponudil stol; gospodar se pozdravlja z došleci / došleci iz raznih krajev
  10.      dôšlica  -e ž (ō) knjiž., redko ženska, ki je prišla: došlica je vljudno pozdravila
  11.      došólati  -am dov. (ọ̑) doštudirati: došolati sina / prišel je v mesto, da bi se došolal
  12.      doštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) končati štetje: doštel je
  13.      doštudírati  -am dov. () končati študij: dolgo je študirala, zdaj je le doštudirala; fant je hitro doštudiral; doštudiral je pravo; doštudiral je na tehniški fakulteti / ekspr. izključili so me iz gimnazije in tako sem doštudiral nehal študirati // preh. omogočiti komu, da konča študij: vse otroke je doštudiral s svojo skromno plačo doštudíran -a -o: doštudirana mladina
  14.      dóta  -e ž (ọ́) denar, premoženje, ki ga prinese žena v zakon: dati, obljubiti doto hčeri; ima veliko doto; za doto je dobila hišo; imela je pol milijona dote // zlasti v kmečkem okolju delež, ki ga starši namenijo, določijo vsakemu otroku: drugemu sinu je izgovoril lepo doto; fant je svojo doto porabil za študij
  15.      dotácija  -e ž (á) izredna denarna sredstva, ki jih prejme organizacija, ustanova za izvršitev ali dovršitev kake naloge: dati, dobiti dotacijo; delo so podprli s posebno dotacijo; društvo se vzdržuje s članarinami in dotacijami; namenske dotacije; dotacije kulturnim ustanovam; založba je prejela dotacijo za izdajanje revije
  16.      dotacíjski  in dotácijski -a -o (; á) pridevnik od dotacija: dotacijska vsota; dotacijska sredstva
  17.      dotákati  -am nedov. () dodatno, zraven natakati: dotakati vino v kozarce
  18.      dotíčnik  -a m () pisar. oseba, o kateri se govori, nanjo misli; ta, tisti (človek): dotičnik je hotel po vsej sili k nam; dotičnika bo zadela huda kazen
  19.      dovtípkarstvo  -a s () knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov: ceneno dovtipkarstvo / delo je polno praznega dovtipkarstva
  20.      doživljênjski  -a -o prid. (ē) neustalj. dosmrten: doživljenjska kazen / izvolili so ga za doživljenjskega predsednika
  21.      dóžnjek  -a m (ọ̄) nar. vzhodno venec iz klasja, ki se splete ob koncu žetve
  22.      dracéna  -e ž (ẹ̑) bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; zmajevo drevo, zmajevec: splezati na draceno ♦ vrtn. lončnica s pokončnim olesenelim steblom in podolgovatimi ali suličastimi zelenimi ali pisanimi listi; zmajevec
  23.      dráč  -a m () nar. vzhodno plevel: kup drača in slame
  24.      dráčje  -a s () suho, odpadlo vejevje: nabirati dračje; suho dračje mu je pokalo pod nogami; butara dračja
  25.      drág  -a -o tudiprid., drážji ( á; drugi pomen ) 1. ki stane veliko denarja: to je zelo drag stroj; živež je v mestu dražji kot na deželi; knjige so preveč drage, da bi jih mogel kupovati; draga stanovanja; drago vino; drag kot žafran zelo / ta servis je precej drag; zahaja le v boljše, dražje gostilne; tam je življenje zelo drago / nav. ekspr. dobiti za drag, velik denar / to je zelo drago krzno dragoceno / drag kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakitmetal. drage kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance 2. z dajalnikom do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: ta človek mi je zelo drag; vznes. bil je drag mojemu srcu / njen obisk mu je bil vedno drag; to mi je drag spomin; resnica mu je nadvse draga / v nagovoru: dragi oče! dragi prijatelj! duša draga, tako ne bo šlo naprej; v vljudnostnem nagovoru dragi bralci! v osmrtnicah pogreb dragega pokojnika bo v soboto 3. redko ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; dragocen: ne izgubljaj po nepotrebnem dragega časa ● ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; drage volje mu je ustregel zelo rad; rade volje; ekspr. molči, če ti je življenje drago če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. če ti je drago, greva naprej če hočeš, če ti je prav; pojdi, kamor ti drago kamor hočeš, želiš; le smejte se, kolikor vam drago kolikor hočete drágo in dragó prisl.: drago kupiti, prodati; drago se oblačiti; drago plačane izkušnje / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju drago mi je ∙ ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice drági -a -o sam.: ob novem letu se je spomnil svojih dragih; mislil je le na svojo drago ∙ vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA