Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (426-450)


  1.      doslédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost doslednega človeka: všeč mi je njegova doslednost; učiteljeva doslednost pri vzgoji; njihova doslednost v izvajanju načrtov / svoje naloge bomo morali izpolnjevati še z večjo doslednostjo; logična, znanstvena doslednost; ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno / doslednost mišljenja; doslednost značajev v romanu ♪
  2.      dosléj  in doslèj prisl. (ẹ̑; ȅ) dozdaj: doslej se še ni vrnil; bil je prijazen kakor doslej še nikoli ♪
  3.      dosléjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) dosedanji: doslejšnji rezultati dela; doslejšnja politika; njegovo doslejšnje delo ♪
  4.      doslíkati  -am dov. (ȋ) 1. končati slikanje: doslikati portret 2. dodatno, zraven naslikati: moral je doslikati še glavo ♪
  5.      doslíšen  -šna -o prid. (í ȋ) nanašajoč se na oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: biti v doslišni bližini; bila je v doslišni oddaljenosti ♪
  6.      doslóven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. dobeseden: doslovni zapis debate / dosloven prevod / revščina v doslovnem smislu doslóvno prisl.: doslovno prevajati ♪
  7.      doslúh  -a m (ȗ) knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: priti iz dosluha, v dosluh; žival je na, v dosluhu ♪
  8.      doslutíti  in doslútiti -im dov. (ȋ ú ū) knjiž., redko dojeti, doumeti: njegov duh ni mogel doslutiti globin pesnikovega dela; do dna je doslutil življenjsko silo tega naroda ♪
  9.      doslúženec  -nca m (ú) redko kdor je doslužil: mož je bil dosluženec s skromnimi prihranki; vojaški dosluženec ♪
  10.      doslúženka  -e ž (ú) redko ženska, ki je doslužila ♪
  11.      doslužítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od doslužiti ♪
  12.      doslužíti  in doslúžiti -im dov. (ȋ ú) 1. končati služenje: doslužil sem; doslužiti kadrovski rok, vojaščino / pri tem gospodarju je hitro doslužil // ekspr. dotrajati: stroj je doslužil; čevlji so doslužili 2. dopolniti služenje: doslužiti mora, kar mu manjka do izpolnjene vojaške obveznosti doslúžen -a -o: doslužen vojak; v pristanišču stoji doslužena ladja; doslužene rokavice ♪
  13.      dosmŕten  -tna -o prid. (ȓ) ki traja, obstaja do smrti: hišo je dobil v dosmrtni užitek; obsodili so ga na dosmrtno ječo; dosmrtna kazen; dosmrtna pravica, renta / dosmrtni član društva ♪
  14.      dosmŕtnik  -a m (ȓ) 1. redko kdor je obsojen na dosmrtno ječo: v teh celicah so sami dosmrtniki 2. star. dosmrtni član: dosmrtniki Mohorjeve družbe ♪
  15.      dosmrtnína  -e ž (ȋ) redko dosmrtna članarina ♪
  16.      dosodíti  in dosóditi -im dov., dosójen (ȋ ọ́) 1. prenehati soditi: s koncem leta bo ta sodnik dosodil 2. publ. določiti glede na pravila igre: sodnik je dosodil enajstmetrovko v korist domačih ♪
  17.      dosolíti  -ím dov., dosólil (ȋ í) dodatno soliti: ko juha dobro prevre, jo po potrebi dosolimo in okisamo ♪
  18.      dosoréj  prisl. (ẹ̑) star. dozdaj, doslej: to mi dosorej ni prišlo na um ♪
  19.      dospélost  -i ž (ẹ́) 1. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dan, termin, ko je treba plačati: dospelost dolga, menice / plačati dolg ob dospelosti 2. publ. dovršenost, popolnost: kompozicijska dospelost skladbe; tehnična dospelost ♪
  20.      dospétek  -tka m (ẹ̑) ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dospelost: dospetek dolga, menice / plačilo ob dospetku ♪
  21.      dospéti  -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. knjiž. priti, prispeti: vojaki so dospeli na bojišče; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja dospévši zastar.: dospevši do vrha, se je oddahnil dospèl in dospél -éla -o: dospeli rokopisi; plačati dospele anuitete ♪
  22.      dospétje  -a s (ẹ̑) zastar. prihod: dospetje na cilj / dospetje poštnega avtobusa ♪
  23.      dospévati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž., redko prihajati: zrak dospeva v pljučne mehurčke 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice dospevajo v plačilo po treh mesecih dospevajóč -a -e: počasi dospevajoči prispevki ♪
  24.      dosréden  -dna -o prid. (ẹ̑) anat. sredotežen, centripetalen: dosredni živci ♪
  25.      dostájati  -am nedov. (ā) zastar., navadno z nikalnico imeti dovolj česa: ne dostaja mi izurjenosti; za to delo mu ni dostajalo moči dostájati se tikati se, zadevati: kar se mene dostaja, si lahko brez skrbi; to se dostaja njegovega dela ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA