Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (3.722-3.746)


  1.      štórovka  -e ž (ọ̄) goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, ki raste v šopih na panjih in deblih: nabirati štorovke ◊ bot. mala štorovka užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev, Kuehneromyces mutabilis; vrtn. štorovka prst iz preperelega lesa ♪
  2.      štúdij  -a m (ú) 1. šolanje zlasti na višji ali visoki šoli: končati študij; med študijem se je preživljal s štipendijo; trajanje študija / fakultetni študij; izredni študij pri katerem se smejo delati izpiti brez rednega obiskovanja predavanj; podiplomski, specialistični študij; študij ob delu ∙ ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje ♦ šol. študij na drugi stopnji do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; študij na prvi stopnji do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi 2. glagolnik od študirati: ta mesec je namenil za študij; naporen študij / študij starih listin ♪
  3.      štúliti  -im nedov. (ú ȗ) ekspr., navadno s prislovnim določilom dodajati, pristavljati: po njegovem mnenju takih besed ni treba štuliti v slovar štúliti se nepovabljen, nezaželen se pridruževati, prihajati kam: zdaj se štuli k njim, prej je bil pa njihov nasprotnik; nikar se tako ne štuli mednje / kar naprej se štuli v njihovo družbo; kaj se štuliš zraven, saj vidiš, da te ne marajo / štuliti se komu za razsodnika vsiljevati se; štuli se okrog žensk želi si pridobiti njihovo naklonjenost, družbo; štuli se tja, pa ga ne bodo sprejeli prizadeva si priti tja; ne štuli se vmes ne vmešavaj se ♪
  4.      švístati  -am nedov. (ȋ) v presledkih dajati ostre, sikajoče glasove: jermen je švistal // v presledkih se hitro premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: krogle so švistale mimo; rakete so švistale pod nebo / kose švistajo // s tankim predmetom v presledkih zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: švistali so z biči ♪
  5.      tájati  -am nedov. (ȃ) 1. v zvezi z led, sneg delati, da prehaja v vodo: sonce taja led; sneg se že taja; pren., ekspr.: s smehljajem taja nezaupljivost; nejevolja se mu je tajala 2. delati, da voda v kaki snovi preneha biti led; odtajevati: tajati zamrznjena živila / južni veter taja poti tájati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar tajal se je od blaženosti / srce se mu je tajalo od sreče / ob taki ponudbi se je kar tajal je bil zelo zadovoljen ● ekspr. pri vinu se je začel tajati je postajal dostopen, zgovoren tajajóč -a -e: tajajoč se sneg ♪
  6.      tále  tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. I. v pridevniški rabi ta: tale fant je moj brat; tegale igralca še nisem videl; pišem s temle pisalnim strojem; tale roka me še boli; tole obleko je kupila / tole njivo bom posejal s pšenico, na tistile bo pa krompir / v tejle hiši sem jaz gospodar / tale skok se mu je pa posrečil / poslal je tole brzojavko: vse je pripravljeno, pridite takoj / tale tvoj mehanik ti pa že dolgo popravlja avtomobil / tale fant, kaj vse počne II. v samostalniški rabi ta: tale mi že ne bo ukazoval; s temle se je prijetno pogovarjati / tale je povzročil nesrečo, ne tistile / tole je ključ od stanovanja; samo tole smo našli; za tole boste odgovarjali ♪
  7.      tánker  -ja m (á) ladja za prevoz nafte, tekočih goriv: zgraditi tanker; prevažati nafto v tankerjih; tanker z nosilnostjo dvajset tisoč ton ♪
  8.      tarífen  -fna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tarifo: tarifni predpis; tarifna postavka ♦ jur. tarifni pravilnik do 1961 pravilnik, ki vsebuje osnove za določanje osebnega dohodka delavca v gospodarskih organizacijah ♪
  9.      tartúf  -a m (ȗ) nar. primorsko gomoljika: dresirati pse za iskanje tartufov ♪
  10.      tečájnik  -a m (ȃ) 1. udeleženec tečaja: znanje tečajnikov 2. geogr. vzporednik 66,5° severne in južne geografske širine: področje ob tečajniku; povratnik in tečajnik / južni, severni tečajnik 3. nar. primorsko tečaj, nasadilo: sneti vrata s tečajnikov ◊ šol. učitelj tečajnik prva leta po 1945 učitelj, poklicno usposobljen na pedagoškem tečaju ♪
  11.      téhničar  -ja m (ẹ́) tehnik: zaslužek tehničarja / mladi skakalec je dober tehničar ♪
  12.      téhnikum  -a m (ẹ́) od 1947 do 1950 srednja šola za določeno tehnično, strokovno področje: vpisati se na tehnikum / ekonomski, gozdarski, gradbeni, tekstilni tehnikum; tehnikum za gostinstvo in turizem ♪
  13.      ték 1 -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž., redko tek bolezni, proizvodnje potek, razvoj / publ.: preiskava je v teku teče; priprave so v polnem teku / naravni, nepričakovani tek stvari; tek njegovega življenja je bil preprost // šport, ki obstaja v tem, da se teče: gojiti tek; ukvarjati se s tekom / rekreacijski tek; tek na smučeh // športna disciplina, pri kateri si tekmovalec prizadeva čim hitreje preteči kako razdaljo: zmagovati v teku; pravila teka / tekmovati v tekih // tekma te športne discipline: prvi trije v vsakem teku se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje 2. publ., z rodilnikom, v zvezi z v izraža čas trajanja kake časovne enote, kakega dogajanja; v času, v obdobju: stvar bo končana v teku enega leta, tedna; v teku treh mesecev se je to zgodilo enkrat / v teku pogovora spoznati namen srečanja med pogovorom ● žarg., šport. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; star. mnogi so že končali svoj zemeljski tek življenje; redko tek njegovih misli se je spremenil tok; redko hiter tek reke tok; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ◊ avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela; šport. tek vsaka od dveh voženj v določeni hitrostni disciplini, katerih rezultata se seštevata; drugi tek motokrosa, slaloma; maratonski tek na razdaljo 42,195 km; orientacijski tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida; patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; štafetni tek; tek čez drn in strn kros; tek na dolge, kratke proge; tek na sto metrov; tek z ovirami s preskakovanjem za to postavljenih ovir ♪
  14.      tekstílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tekstil: tekstilna surovina / tekstilna industrija; tekstilna tovarna / tekstilni tehnik / tekstilni izdelki ♪
  15.      tekstílije  -lij ž mn. (í ȋ) tekst. tekstilne surovine in izdelki: uvažati tekstilije / gumi, tekstilije in druge surovine ♪
  16.      tekstílka  -e ž (ȋ) delavka v tekstilni industriji: zaslužek tekstilk ♪
  17.      tékstnokrítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na tekstno kritiko: tekstnokritične opombe / tekstnokritična izdaja ♪
  18.      tekstologíja  -e ž (ȋ) lit. veda o raziskovanju besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo: načela tekstologije ♪
  19.      tekstolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tekstologijo: tekstološki problem / tekstološka analiza ♪
  20.      tékstoven  in tekstóven -vna -o prid. (ẹ̑; ọ̄) nanašajoč se na tekst: tekstovni popravek; tekstovna analiza / tekstovni komentar / tekstovni del knjige tékstovno in tekstóvno prisl.: tekstovno prirediti gledališko predstavo ♪
  21.      tekstuálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekst: tekstualna analiza / tekstualni in računski del poročila tekstuálno prisl.: posredovati podatke grafično in tekstualno ♪
  22.      tekstúra  -e ž (ȗ) 1. tekst. razporeditev niti tekstilnega izdelka: tekstura preproge, tkanine 2. geol. razporeditev mineralnih zrn česa: tekstura kamnine, rude; tekstura in struktura / grudasta, valovita tekstura 3. publ. razporeditev vidnih sestavin česa: tekstura ploskve / črtasta, hrapava, motna tekstura / tekstura pokrajine // razporeditev sestavin česa sploh: dramska tekstura; tekstura glasbenega, likovnega dela ◊ les. tekstura zunanji videz mehansko obdelanega lesa, zlasti na potek letnic; plamenasta tekstura; petr. tekstura tal sestava tal glede na delež mineralnih delcev različnih velikosti ♪
  23.      tektít  -a m (ȋ) petr. steklen meteorit: najti tektite ♪
  24.      téledirigíran  -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) teh. vóden, usmerjan na daljavo: teledirigirana raketa / teledirigirane naprave v vesoljski ladji ♪
  25.      télstar  -ja m (ẹ̑) teh. ameriški telekomunikacijski satelit, izstreljen leta 1962: radijski, televizijski prenos preko telstarja ♪

   3.597 3.622 3.647 3.672 3.697 3.722 3.747 3.772 3.797 3.822  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA