Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (3.372-3.396)



  1.      sakrálen  -lna -o prid. () knjiž. verski, bogoslužen: sakralni obred; indijski sakralni plesi / sakralna arhitektura, umetnost; sakralna glasba cerkvena glasbaknjiž. v dvorani je bila sakralna tišina je bilo zelo tiho; sam.: v njegovem svetu ni nič sakralnega svetega
  2.      sámkrat  prisl. () nav. ekspr., v zvezi enkrat samkrat poudarja, da kaj nima ponovitve: enkrat samkrat sta se sprla / kot pretnja, svarilo enkrat samkrat reci še kaj takega, pa boš videl ∙ star. en samkrat sem ga videl samo enkrat
  3.      samoljúbnež  -a m () ekspr. samoljuben človek: častiželjen samoljubnež
  4.      sámoponížanje  -a s (-) knjiž. ponižanje samega sebe: nagibi za njegovo samoponižanje / to je naredil iz samoponižanja / njegovo pismo je pretresljiv dokaz samoponižanja človeka / v taborišču je bil priča samoponižanju našega ljudstva
  5.      samostójnež  -a m (ọ̑) ekspr. samostojen človek: za tako delo so potrebni odločneži in samostojneži
  6.      sámozadoščênost  -i ž (-é) knjiž. stanje v sebi zadoščenega človeka: pesnik je živel v sferah čistega stvariteljskega opoja in samozadoščenosti
  7.      sangvínik  -a m (í) človek sangviničnega temperamenta: bil je sangvinik
  8.      sanhedrín  -a m () pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče, veliki zbor: član sanhedrina
  9.      saní  -í ž mn. ( ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke; voziti se s sanmi; dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne sani ♦ aer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja
  10.      saníca  -e ž (í) vsaka od drsnih ploskev sani, sank: zlomiti sanico; les za sanice / sanice helikopterja vsaka od pristajalnih ploskev helikopterja
  11.      saník  -a m (í) knjiž. saninec: po cestah je bil sanik
  12.      sanína  -e ž (í) star. saninec: kadar je sanina, vozijo drva s sanmi
  13.      sanínec  -nca m () 1. sneg, primeren, ugoden za sankanje: sankati se po sanincu; obetala se je lepa zima z dobrim sanincem 2. nar. v sneg narejena ozka pot; gaz: saninec jih je pripeljal do samotne kmetije
  14.      saníranje  -a s () glagolnik od sanirati: saniranje starih zgradb / saniranje podjetja
  15.      sanírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da kaj (znova) dobi zahtevane, zaželene lastnosti; popraviti, izboljšati: sanirati ceste, mostove; grad bodo v celoti sanirali / sanirati jezero ∙ sanirati gledališke razmere izboljšati, urediti 2. jur. z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljšati neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: sanirati podjetje / sanirati gospodarski položaj
  16.      saníšče  -a s (í) navt. (lesena) konstrukcija, po kateri drsijo sani ob splavitvi ladje: spustiti ladjo v morje po sanišču / betonsko sanišče za čolne
  17.      sanjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanjače ali sanjarjenje: sanjaški človek / sanjaško razpoloženje
  18.      sárajevski  -a -o prid. () nanašajoč se na Sarajevo: sarajevske ulice ♦ zgod. sarajevski atentat atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 v Sarajevu, zaradi katerega je Avstrija napovedala Srbiji vojno
  19.      satíričen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na satiro: objavljati satirične članke; satirični vložki v drami; satirični roman; satirična pesem / satirični list; satirično gledališče / satirični pesnik, pisatelj / satirično prikazovanje razmer / ekspr. delo je zaradi satirične osti vzbudilo veliko pozornost satírično prisl.: satirično pisati; satirično zaostrena kritika
  20.      sčečkáti  -ám [čǝč] dov.) slabš. nerazločno, grdo napisati: sčečkati nalogo; tako je sčečkal, da še sam ne zna prebrati / v naglici je sčečkal govor sestavil, napisal sčečkán -a -o: okorno sčečkan oglas
  21.      secesíja  -e ž () 1. um. srednjeevropska umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki se odcepi od tradicionalnih smeri in si prizadeva za nove oblike: secesija v slovenski arhitekturi; stavbe, vinjete v stilu secesije / berlinska, dunajska secesija // doba tega sloga: pohištvo iz secesije 2. knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote: južni del države je grozil s secesijo; pravica do secesije
  22.      sédem  sêdmih štev. (ẹ́ é) 1. izraža število sedem [7] a) v samostalniški rabi: štiri in tri je sedem; sedmim je napisal nalogo / ura je sedem; dobimo se ob pol sedmih; koncert se začne ob sedmih (zvečer) 19h b) v prilastkovi rabi: pri njih je sedem otrok; deček sedmih let / Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta; tudi neskl.: v zadnjih sedem tednih je zelo shujšala; s sedem tisoč dinarji si tega ne bo mogel kupiti // neskl. izraža številko sedem: leži na oddelku sedem v splošni bolnici; avtobusna proga sedem; zmagali so s sedem proti tri 2. ekspr. izraža nedoločeno, večjo količino: gostija je trajala sedem dni in noči; sedem dolgih let jo je čakal ● šalj. že sedem hrvaških, laških let te nisem videl zelo dolgo; ekspr. sedem modrih grški misleci in državniki v dobi pred Sokratom; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost; ekspr. prebili smo sedem suhih let čas revščine, pomanjkanja; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
  23.      sedemlétka  -e [dǝm] ž (ẹ̑) 1. sedemletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: v prvih letih sedemletke se je narodni dohodek zelo povečal 2. od 1946 do 1950 sedemletna osnovna šola: dokončati sedemletko; spremeniti sedemletke v osemletke
  24.      sédemosmínski  -a -o [dǝm] prid. (ẹ̄-) nanašajoč se na sedem osmin: sedemosminski del celote / imela je nov sedemosminski plašč plašč, ki je za eno osmino krajši od krila
  25.      sêdmi  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu sedem: vstal je sedmi dan po operaciji; sedmi [7.] marec; pismo z dne 7. novembra; ob sedmi (uri) 7h; 19h; v sedmem letu je; VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije / sedmi del celote sedminanar. včeraj smo imeli sedmi dan za njim sedmino; ekspr. biti v sedmih nebesih zelo srečen; ekspr. kovati koga v sedmo nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; star. sedma šola sedmi razred nekdanje gimnazije; publ. sedma umetnost filmska umetnost, filmpolit. sedmi člen avstrijske državne pogodbe člen, ki določa pravice slovenske manjšine v Avstriji

   3.247 3.272 3.297 3.322 3.347 3.372 3.397 3.422 3.447 3.472  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA