Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (3.147-3.171)



  1.      proščênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na proščenje: proščenjsko slavje / proščenjska nedelja
  2.      próšek  -a m (ọ̑) sladko vino, navadno iz posušenih grozdnih jagod: steklenica prošeka / dalmatinski prošek
  3.      próšenje  -a s (ọ́) glagolnik od prositi: brez prošenja jim je dal hrane in pijače; dolgo prošenje
  4.      prôšlost  -i ž (ó) zastar. preteklost: prošlost in sedanjost / živel je ob spominih na prošlost
  5.      prôšnja  -e ž (ó) želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo; upokojili so ga na njegovo prošnjo / kot vljudnostna fraza: imam majhno prošnjo, upam, da jo boste izpolnili; obračam se na vas s prošnjo, da mi pomagate / ekspr. neme prošnje njenih oči / z vztrajnimi prošnjami je dosegel, kar je hotel // sestavek, namenjen uradnemu organu, da komu kaj da, naredi: kolkovati prošnjo; napisati, odposlati prošnjo; prošnja za kredit, pomilostitev / raztrgati prošnjo / kot vljudnostna fraza v zvezi z vašo prošnjo vam sporočamo ∙ ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevaliadm. vložiti prošnjo
  6.      prôšnji  -a -e prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na prošnjo: narediti več prošnjih poti po uradih ◊ rel. prošnji dnevi trije dnevi pred vnebohodom; prošnja procesija procesija, navadno za dobro letino, 25. aprila in na prošnje dneve
  7.      prôšnjica  -e ž (ó) ekspr. manjšalnica od prošnja: izpolnili so ji vsako prošnjico
  8.      prošnjíca  -e ž (í) star. prosilka: žalostni obrazi prošnjic
  9.      prošnjík  -a m (í) star. prosilec: ustreči prošnjiku / za vsako izpraznjeno mesto se je javilo več prošnjikov
  10.      pròšt  prôšta m ( ó) rel. 1. predstojnik kapitlja: kanoniški seji je načeloval prošt; prošt in kanoniki / stolni prošt 2. naslov za predstojnika pomembnejše župnije: metliški prošt
  11.      proštíja  -e ž () hiša, namenjena za prebivanje prošta: zidati proštijo; stanovati v proštiji
  12.      proštíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na proštijo: proštijski vhod / proštijska cerkev
  13.      prót  -a m (ọ̑) šiba, palica: odrezati v grmu prot; natepsti otroka s protom; leskov, vrbov prot / košare iz prota iz protja / ribiški prot ribiška palicazool. suhi prot žuželka paličastega telesa, brez kril; paličnjak
  14.      próta  -e in -a m (ọ̑) protojerej: pogreb je vodil prota
  15.      protagoníst  -a m () 1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb v gledališkem, literarnem delu: protagonist filma je znan športnik; protagonisti romana ♦ gled. igralec s pomembno, vidno vlogo 2. publ., z rodilnikom vodilni človek, skupina sploh: protagonisti konference, revolucije / protagonist novih odnosov je delovno ljudstvo
  16.      protagonístka  -e ž () ženska oblika od protagonist: odlična igra obeh protagonistk
  17.      protaktínij  -a m (í) kem. redka, težka radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Pa
  18.      protamín  -a m () biol., kem. enostavna bazična beljakovina v celičnem jedru: protamini in histoni
  19.      prótast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz protja: star protast kovček ◊ min. protasta rudnina rudnina, ki ima zrna razporejena v eni smeri in debela od 3 do 4 mm
  20.      proteáza  -e ž () biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj beljakovin in podobnih snovi: delovanje proteaz / encimi proteaze
  21.      proteín  -a m () biol., kem. beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin: rastlinski, živalski proteini; pomanjkanje proteinov v organizmu
  22.      proteínski  -a -o prid. () nanašajoč se na protein: proteinska molekula ♦ agr. proteinska krmila
  23.      prótej  -a m (ọ̑) zool. človeška ribica, proteus: gojiti proteje v laboratorijih
  24.      prótejski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. sposoben spreminjati svojo obliko, videz: protejska narava človeka / umetnost je protejska
  25.      protékcija  -e ž (ẹ́) 1. navadno neupravičena prednost, ugodnost: zadnji pride in prvi dobi, to je protekcija; imeti protekcijo pri direktorju, učitelju 2. knjiž. pokroviteljstvo, podpora vplivne, visoke osebe z namenom, da dobi kdo glede na druge prednost, ugodnost: iskati protekcijo; ni uspel kljub zelo vplivnim protekcijam

   3.022 3.047 3.072 3.097 3.122 3.147 3.172 3.197 3.222 3.247  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA