Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (297-321)


  1.      čítati  -am nedov. (ȋ) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati: zna čitati in pisati; čitati gotske črke; na glas čitati // dojemati vsebino besedila: čitati časopis, knjigo; čitali smo, kako je uspela veselica; o tem sem čital v knjigah / čitati Kersnika njegove povesti, romane / se je že začelo, ali ste čitali? 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: čitati note, zemljevid 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: čitati z obraza, na obrazu / vsako željo mu čita iz oči; čitati odgovor v očeh / čitati misli // ugibati, napovedovati: čitati (usodo) iz zvezd, z dlani čitajóč -a -e: zabaval se je, čitajoč ta poročila; ameriška novela je osvojila čitajoči svet ♪
  2.      číten  -tna -o prid. (ȋ) redko ki se prijetno bere: strokovno pisana, a čitna knjiga ♪
  3.      čitljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da brati: podpis ni čitljiv; težko čitljiva pisava / čitljiva knjiga ki se prijetno bere ♪
  4.      čitljívost  -i ž (í) lastnost čitljivega: pazi na čitljivost stenograma; čitljivost pisave ♪
  5.      čítluk  -a m (ȋ) zgod. posestvo, ki ga je dal turški fevdalec v zakup kmetu ♪
  6.      článkar  -ja m (ȃ) kdor piše članke: je člankar, pisatelj in prevajalec; politični člankar ♪
  7.      čolnárski  -a -o [u̯n] prid. (á) nanašajoč se na čolnarje ali čolnarjenje: čolnarski šport, turnir; čolnarska služba, svetilka ♪
  8.      čríčkati  -am nedov. (ȋ) redko črikati ♪
  9.      črnojágodast  -a -o prid. (á) ki ima črne jagode: črnojagodast grmiček ♦ bot. črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba ♪
  10.      čúber  -bra m (ú) bot. začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti; šetraj ♪
  11.      čúžka  -e ž (ȗ) bot. trava, katere seme se uporablja za ptičjo krmo, Phalaris canariensis ♪
  12.      dáhija  -e m (á) zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju: nasilje dahij ♪
  13.      dájnčica  -e ž (ā) lingv. črkopis vzhodne Štajerske v prvi polovici 19. stoletja: metelčica in dajnčica; knjiga v dajnčici ♪
  14.      dálja  -e ž (á) 1. kraj, prostor, ki je daleč; daljava: iz dalje se je čulo vpitje; star. ne hodi v tako daljo tako daleč // pesn. prostranstvo: priti iz daljnih dalj; prostrana, sinja dalja; jasne, mračne dalje 2. zastar. razdalja: medsebojna dalja dveh predmetov ♪
  15.      danunciáda  -e ž (ȃ) knjiž., ekspr. italijanska zasedba Reke leta 1919 pod D'Annunziovim vodstvom: reška danunciada ♪
  16.      darežljívec  -vca m (ȋ) ekspr. darežljiv človek ♪
  17.      debatíranje  -a s (ȋ) glagolnik od debatirati: prazno, vneto debatiranje ♪
  18.      débeten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na debet: debetni saldo; debetna postavka ♪
  19.      déčva  -e ž (ẹ̑) nar. koroško 1. dekle: vaške dečve / fant in njegova dečva 2. ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši; dirndl: križasta, živo pisana dečva ♪
  20.      déd  tudi dèd déda m, im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik 2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje 3. nar. severovzhodno moški, navadno starejši; dedec: gostilna je bila polna dedov // (zakonski) mož: dobila je mladega deda ♪
  21.      déda  -a tudi -e m (ẹ̑) nar. moški, navadno starejši; dedec: siten deda ♪
  22.      dédčevski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dedce: dedčevsko govorjenje / ekspr. ti dedec dedčevski! ♪
  23.      dédec  -dca m (ẹ̑) 1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev // nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo 2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je bil dedec in pol; prijeten, simpatičen dedec 3. zastar. stari oče, ded: moj dedec so bili preprost kmet 4. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: dedec in babica ● ekspr. ali je še kaj dedca v tebi? moškosti, hrabrosti ♪
  24.      dédej  -a m (ẹ̑) nar. koroško 1. stari oče, ded: dedej in vnuki 2. moški, navadno starejši; dedec: slep dedej 3. (zakonski) mož ♪
  25.      dédek  -dka m (ẹ̑) ljubk. 1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica 2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila ♪

   172 197 222 247 272 297 322 347 372 397  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA