Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (2.726-2.750)


  1.      pipéta  -e ž (ẹ̑) kem. steklena cevka za odmerjanje ali prenašanje tekočine: s pipeto je odmerila določeno količino krvi v epruvete ∙ knjiž. dati kapljice v oči s pipeto kapalko ♪
  2.      pípi  prid. neskl. (ȋ) otr. lep, čist: pipi punčka; umij se, pa boš pipi ♪
  3.      pípica 1 -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od pipa: natlačiti pipico; kadil je iz kratke pipice / odpreti, zapreti pipico ♪
  4.      pípica 2 -e ž (ȋ) otr. kokoš: pridi, bova šla gledat pipice ♪
  5.      pípič  -a m (ȋ) redko pipec: rezati s pipičem ♪
  6.      pípika  -e ž (ȋ) otr. kokoš: račke in pipike ♪
  7.      piríka  -e ž (í) bot. pirnica: osat in pirika ♪
  8.      písta  -e ž (ȋ) publ. 1. pristajalna, vzletna steza: letala so drugo za drugim vzletala s piste; asfaltirana, betonska pista 2. tekmovalna steza: avtomobil je zletel z mokre piste ♪
  9.      pížmovka  -e ž (ȋ) zool. vodni glodavec z dragocenim krznom, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočino, Ondatra zibethica: loviti pižmovke ♪
  10.      pláča  -e ž (á) 1. do 1965 vsota, ki jo na določena razdobja dobi zaposleni za svoje delo: dobiti, dvigniti, pog. vleči plačo; povišati plače; nizka plača / mesečna plača; osnovna plača; ima stalno plačo; plača po učinku / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru 2. pog. osebni dohodek: prejeti plačo; izplačali so jim 80-odstotne plače; razlike v plačah / plača bo petnajstega v mesecu izplačilo osebnega dohodka; iti po plačo 3. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno umsko, ki ga opravi nameščenec ali uslužbenec za delodajalca: delodajalci so zadrževali plače v svojo korist; delavci so zahtevali višje plače; uslužbenska plača / trinajsta plača vsota v višini mesečne plače, ki jo prejme nameščenec ali uslužbenec ob koncu leta 4. star. plačilo: kaj hočeš za plačo; oddajati stanovanje za primerno plačo; mastna, poštena plača ● ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; ekspr. z eno plačo težko živijo z dohodki samo enega člana družine ◊ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške ♪
  11.      planetoíd  -a m (ȋ) nav. mn., astr. majhen planet, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom; asteroid: odkriti, opaziti nov planetoid / umetni planetoid Mariner ♪
  12.      platíca  -e ž (í) knjiž. tanka deska, plošča, zlasti za obijanje, oblaganje: napraviti opaž iz platic ♦ anat. tanka plast kostnega tkiva okrog kostnega kanalčka; lamela; navt. deska opločja ♪
  13.      plážast  -a -o prid. (á) nav. ekspr. ki je brez umetniške vrednosti: plažasti filmi; napisal je plažasto zgodbo ♪
  14.      plebiscít  -a m (ȋ) ljudsko glasovanje na kakem ozemlju o priključitvi tega določeni državi: udeležiti se plebiscita / koroški plebiscit plebiscit leta 1920, po katerem je Koroška pripadla Avstriji ♪
  15.      plenerízem  -zma m (ȋ) um. umetnostna smer v slikarstvu v drugi polovici 19. stoletja, ki upošteva ozračje in svetlobo na prostem: predstavnik plenerizma ♪
  16.      plés  -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples; pri plesu plesalec vodi plesalko; med plesom je z nogo udarjal ob tla; petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli / ekspr. vrtoglavi ples cen dviganje 2. zaključeno zaporedje (predpisanih) gibov, premikov, navadno ob določeni glasbi: rad pleše hitre plese; lahek, počasen, živahen ples; ples v ritmu cha-cha-cha; ples v tričetrtinskem taktu / latinskoameriški plesi nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; ljudski plesi; črnski obredni plesi; orientalski, španski plesi; skupinski ples; plesalka trebušnih plesov / bojni ples 3. skladba, na katero se lahko pleše: zaigrati ples; odlomek plesa / Slovanski plesi A. Dvořaka // (predpisano) ritmično gibanje, premikanje ob izvajanju take skladbe: odplesala je z njim dva plesa; prvi, zaključni ples / prositi koga za ples 4. družabna prireditev, na kateri se pleše: to je prvi ples, ki se ga bo udeležil v življenju; iti na ples / maturantski, medicinski ples; ples v maskah pri katerem nosijo plesalci maske 5. ritmično gibanje, premikanje, s katerim živali posredujejo sovrstnicam določeno sporočilo: čebelji ples; ruševčev ženitovanjski ples; ples kobre, kačjega pastirja ● ekspr. začel se je bojni, krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna ◊ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; kor. družabni ples namenjen predvsem zabavi; izrazni ples; karakterni ples; skupinski ples; med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti ♪
  17.      plesíšče  -a s (í) prostor za plesanje: narediti, urediti plesišče; pari odhajajo na plesišče / samba si je utrla pot na evropska plesišča ♪
  18.      pléža  -e ž (ẹ́) knjiž. plezanje, pleza: pleža v steni je bila naporna ♪
  19.      plodonósec  -sca m (ọ̑) bot. zgoraj razklan pecelj kobulnic, na katerem visita dva plodiča ♪
  20.      plúskvamperfékt  -a m (ȗ-ẹ̑) lingv. predpretekli čas: izražanje v pluskvamperfektu ♪
  21.      pobedastéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati omejen, nespameten, neumen: postaral se je in pobedastel ♪
  22.      pobég  -a m (ẹ̑) zastar. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: pobegi so ropali in ubijali ♪
  23.      pobèg  in pobég -éga m (ȅ ẹ́; ẹ̑) glagolnik od pobegniti: pripravljali so pobeg iz taborišča; skriven, uspel pobeg; poskus pobega; načrt za pobeg / zanj je bil nujen pobeg iz hrupa ∙ žarg., šport. skupina kolesarjev se je odločila za pobeg je pospešila vožnjo ♪
  24.      pobégel  -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki je pobegnil: pobegle taboriščnike so kmalu ujeli / njen pobegli mož je pisal; pren., ekspr. pobeglo otroštvo; sam.: stekel je za pobeglim in ga dohitel ♪
  25.      pobégniti  -em dov., tudi pobegníte; tudi pobegníla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj jih je pobegnilo, druge so ujeli; pobegniti iz taborišča; pred okupatorjem je pobegnil k partizanom / pes mu je pobegnil ušel; pobegniti iz boja, od vojakov dezertirati 2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ko je vstopil on, je pobegnila iz sobe; pobegniti od doma; pren. mladost je pobegnila 3. ekspr., z dajalnikom umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: dolžnosti ne smeš pobegniti; pobegniti hrupu, šumu ● kazen mu ne pobegne mu ne uide; žarg., šport. prvi trije tekmovalci so pobegnili šele v zadnjem krogu pospešili tek; pobegnila je od moža odšla je od njega, zapustila ga je ♪

   2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA