Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (2.351-2.375)



  1.      navòd  -óda m ( ọ́) zastar. navodilo, napotek: ravnati se po navodu / navod za cepljenje sadnega drevja
  2.      navodílo  -a s (í) nav. mn. kar pojasnjuje, določa, kako se kaj dela, s čim ravna: delati po navodilih; podrobna, praktična navodila; navodila in odredbe / aparatu so priložena navodila v več tujih jezikih / dati, dobiti navodila za delo ♦ jur. instruktivno navodilo
  3.      navóhati  -am dov. (ọ̑) redko zavohati: navohati smrad / navohati nesrečo
  4.      navòj  -ôja m ( ó) 1. teh. grebeni spiralne oblike na površini valjastega telesa ali na površini izvrtine: navoj se je izrabil; stružiti, vrezati navoje; cevni navoji; stroj za rezkanje navojev ♦ strojn. desni, dvojni, enojni navoj; metrski navoji pri katerih so mere izražene v milimetrih; notranji ki je na površini izvrtine, zunanji navoj ki je na površini palice, gredi, stebla, vretena; globina, korak, premer navoja 2. glagolnik od navijati: nalomljen ročaj je utrdil s petimi navoji // navitek: navoji bombažne preje / žica v navojih
  5.      navójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na navoj: navojni del vijaka / navojni kaliber, rezkalnik
  6.      navŕh  prisl. () 1. izraža dodajanje: dal mu je, kolikor je zahteval in še nekaj dinarjev navrh / ekspr. že tako je bil siten, za navrh ga je pa še zob bolel // nar. potem, nato: leto navrh se je vrnil 2. nar. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo navrh / hotel je navrh, da bi se oblekel v gornje prostore
  7.      nazarénstvo  -a s (ẹ̑) um. religiozna umetnostna smer v nemškem slikarstvu v začetku 19. stoletja, ki ima za vzor umetnike zgodnje renesanse: epigoni, predstavniki nazarenstva
  8.      nažlampáti se  -ám se dov.) ekspr. napiti se: pes je stekel k obcestnemu jarku in se nažlampal // nizko napiti se (alkoholne pijače): nažlampati se čaja, mleka; nažlampati se vina
  9.      nèbúdnost  -i ž (-ú) ekspr. nepazljivost, neskrbnost: to se je zgodilo zaradi njihove nebudnosti; politična nebudnost
  10.      nedéljski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nedeljo: nedeljsko jutro / nedeljski izlet, oddih / nedeljska izdaja časopisa; nedeljska obleka / šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; ekspr. nedeljski planinec, voznik ♦ astr. nedeljska črka črka izmed prvih sedmih črk latinske abecede, ki pove, na kateri datum pride prva nedelja v letu; rel. nedeljska maša; šol. nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole 2. prazničen: vas je bila vsa nedeljska / vsi so nedeljske volje
  11.      nèdoganljívost  -i ž (-í) knjiž. lastnost, značilnost nedoganljivega: nedoganljivost resnice / nedoganljivost umetnine
  12.      nèdoumévanje  -a s (-ẹ́) knjiž. stanje brez doumevanja: začudenje se je stopnjevalo v nedoumevanje / nedoumevanje problema
  13.      négativnost  in negatívnost -i ž (ẹ̑; ) lastnost, značilnost negativnega: moralna negativnost človeka / prikazovati negativnosti kapitalizma negativne pojaveelektr. negativnost magnetnega pola
  14.      nèiskrénost  -i ž (-ẹ̄) lastnost, značilnost neiskrenega človeka: vse vedenje je kazalo njegovo neiskrenost / neiskrenost besed
  15.      nèizšólan  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni izšolan: dva njena otroka sta še neizšolana / za jahanje neizšolan konj
  16.      nekód  prisl. (ọ̄) 1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali 2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled 3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod
  17.      nèljúbljen  -a -o prid. (-ū) knjiž. ki ni ljubljen, ni deležen ljubezni: bil je neljubljen in tudi sam ni ljubil / prisilili so jo v zakon z neljubljenim možem z možem, ki ga ni ljubila
  18.      nèmnóg  -a -o prid. (-ọ̑) mn., knjiž. ki izraža majhno število oseb, stvari: to je povedal v enem svojih nemnogih člankov nèmnógo prisl.: umrla je pred nemnogo leti
  19.      nèmóč  -í ž (-ọ̑) stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek nemoči / ekspr. sedel je v kotu, pogreznjen v obup in nemoč / spolna nemoč nesposobnost za spolne odnose
  20.      nemóč  in némoč ž neskl. (ọ̑; ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi čez nemoč zelo, hudo: čez nemoč so hiteli spravljati seno; čez nemoč je ljubezniv / na mizi je bilo čez nemoč pijače veliko, dosti
  21.      nèmočèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) fiz., v zvezi nemočeča tekočina tekočina, ki ne omoči stene posode
  22.      nèmôčen  -čna -o prid. (-ó) ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči ∙ nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti nèmôčno prisl.: nemočno groziti; nemočno je ležal na tleh; roke so ji nemočno ležale v naročju
  23.      nèmôčen  in nèmočán -môčna -o inprid. (- -ó) ki mu manjka moči: nemočen deček / nemočna svetloba
  24.      nèmôčnost  -i ž (-ó) stanje nemočnega človeka: zaradi izčrpanosti in nemočnosti niso mogli iti naprej
  25.      nèmóder  -dra -o prid. (-ọ́) knjiž. ki ni moder, preudaren: nemoder človek, mož / nemodri nauki

   2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA