Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
19 (222-246) 
- brezbóštvo -a s (ọ̑) tajenje, nepriznavanje boga: nastopil je proti brezboštvu ♪
- brezbóžec -žca m (ọ̑) brezbožnik: imeli so ga za brezbožca ♪
- brezbóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti ♪
- brezbóžnež -a m (ọ̑) brezbožnik ♪
- brezbóžnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od brezbožnik ♪
- brezbóžnik -a m (ọ̑) kdor taji, ne priznava boga: znano je bilo, da je brezbožnik / kot nagovor molči, brezbožnik ♪
- brezbóžniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na brezbožnike ali brezbožništvo: brezbožniško društvo / brezbožniška propaganda ♪
- brezbóžništvo -a s (ọ̑) brezboštvo: nastopal je proti brezbožništvu ♪
- brezbóžnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost brezbožnega človeka ♪
- brezčásnost -i ž (á) lastnost, značilnost brezčasnega: brezčasnost umetniškega dela / kozmična brezprostornost in brezčasnost ♪
- brezkŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz; brezkrvna dekličina roka; brezkrvne ustnice 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven; dolgočasna brezkrvna poezija / bila je kot nezemeljsko, brezkrvno bitje ♪
- brezpôseln -a -o [sǝl] prid. (ȏ) ki je brez stalnega dela, zaposlitve: množica brezposelnih delavcev; brezposeln rudar brezpôselni -a -o sam.: brezposelni je potreben podpore; skupina brezposelnih; urad za brezposelne ♪
- brezúmnik -a m (ȗ) star. brezumen človek: vede se kot brezumnik ♪
- bríga -e ž (ȋ) raba peša skrb: učenje naj bo tvoja edina briga; pozabiti brige in težave / vse gospodarstvo ima sam na brigi ∙ star. briga me je zanj! briga me (on)! ekspr. šola mu je deveta, zadnja briga prav nič se ne zmeni zanjo ♪
- brížnost -i ž (í) knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela ♪
- bronén -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz brona: bronena posoda, žica ♪
- brúndica -e ž (ȗ) manjšalnica od brunda: zmeraj nosi brundico s seboj ♪
- bú medm. (ȗ) posnema tuljenje, hud jok: burja se zaganja bu bu; otrok joče buu ♪
- búkovec -vca m (ú) redko bukov gozd: hoditi po bukovcu ♪
- búkovnik -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
- burgúndec -dca m (ȗ) kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije: privoščiti si burgundca; buteljka burgundca / beli burgundec ♪
- burgúndski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Burgundijo: burgundsko vino ◊ agr. burgundska brozga škropivo iz modre galice in sode ♪
- búriti -im nedov. (ū ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem ♪
- búrja -e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč ♪
- búrjast -a -o prid. (ú) 1. nagel, vihrav v ravnanju: ne bodi tako burjast! burjasta ženska; ekspr. burja burjasta 2. poln burje, vetroven: burjasta zima búrjasto prisl.: ukrenite vendar kaj, je vzkliknil burjasto ♪
97 122 147 172 197 222 247 272 297 322 
