Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (2.197-2.221)


  1.      maltretírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. grdo ravnati s kom, trpinčiti: maltretirati delavce, jetnike, podrejene ♪
  2.      manchestrski  -a -o [ménče-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Manchester: manchestrska industrija ♦ ekon. manchestrski liberalizem gospodarski liberalizem sredi 19. stoletja v Angliji ♪
  3.      manchestrstvo  -a [ménče-] s (ẹ̑) ekon. gospodarski liberalizem sredi 19. stoletja v Angliji ♪
  4.      manifestatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost manifestativnega: manifestativnost proslave; publ. področja kulturne manifestativnosti izražanja ♪
  5.      máratonski  in maratónski -a -o prid. (ȃ; ọ̑) 1. šport., v zvezi maratonski tek tek na razdaljo 42,195 km: tekmovati, zmagati v maratonskem teku / maratonski tekač športnik, ki tekmuje v maratonskem teku 2. publ. nanašajoč se na tekmovanje na dolgo progo: maratonski plavalec / maratonsko plavanje 3. ekspr. ki razmeroma zelo dolgo traja: maratonski govor; maratonske debate, konference; maratonsko predavanje / maratonski podlistek podlistek v več nadaljevanjih ♪
  6.      márčev  -a -o prid. (á) marčen: topel marčev dan ∙ marčeve ide pri starih Rimljanih petnajsti dan v mesecu marcu ♪
  7.      marodírati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. biti na bolniškem dopustu: spet marodira / pri vojakih je, če je le mogel, marodiral ♪
  8.      Márshallov  -a -o [-ršalov] prid. (ȃ) polit., v zvezi Marshallov plan, po drugi svetovni vojni plan gospodarske pomoči Združenih držav Amerike Evropi od 1948 do 1952: izvajanje Marshallovega plana; krediti po Marshallovem planu / obdobje Marshallovega plana ♪
  9.      maskêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od masker: izkušena maskerka ♪
  10.      masovík  -a m (í) žarg., polit., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, aktivist: nekoč sem bil masovik, zdaj pa ne grem nikamor več ♪
  11.      máte  -ja m (ȃ) zlasti v južnoameriškem okolju čaj iz listov paragvajske bodike: piti mate; neskl. pril.: mate čaj ♪
  12.      matemátika  -e ž (á) 1. veda o lastnostih količin in prostorov: razvoj matematike; inštitut za matematiko / naslednjo uro bo matematika; profesor matematike; ocena iz matematike / žarg., šol. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic 2. ekspr., s prilastkom kar pokaže ekonomičnost, smiselnost česa: volilna, zavarovalna, življenjska matematika ● ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti ◊ mat. elementarna ali nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; gospodarska matematika ki proučuje gospodarske pojave; teoretična matematika ki raziskuje abstraktne matematične zakonitosti; višja matematika ki se obravnava na visokih šolah ♪
  13.      materialízem  -zma m (ȋ) 1. filozofska smer, ki izhaja iz nauka o primarnosti materije: pristaš materializma; razvoj materializma; materializem in idealizem 2. nav. slabš. prizadevanje zlasti za gmotne koristi in materialne dobrine: materializem ga je delal egoističnega; dobro je poznal njegov materializem ◊ filoz. dialektični materializem nauk o splošnih zakonitostih razvoja narave, družbe in mišljenja; historični ali zgodovinski materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; vulgarni materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga družbene zakonitosti in mišljenje po analogiji z naravnimi zakoni; ped. didaktični materializem poudarjanje posredovanja učne snovi na račun razvijanja duševnih sposobnosti učencev ♪
  14.      mávžina  -e ž (ȃ) nar. koroško malica: nesti mavžino na njivo ♪
  15.      mečílo  -a s (í) zastar. 1. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti mečilo 2. mehčalo: glicerin in druga mečila ♪
  16.      mečíti  -ím nedov., méči in mêči (ȋ í) star. mehčati: sonce meči sneg / sredi avgusta se je grozdje že mečilo postajalo sočno, zrelo / mati je znala trmastega otroka mečiti / smeh mu je mečil obraz; ostre poteze na obrazu so se mu mečile ♪
  17.      mečkáč  -a [mǝč tudi meč] m (á) slabš. kdor počasi dela: mečkač je, pa še veliko napak naredi; si pa že tak mečkač; težko gledam tega mečkača / neodločen mečkač ♪
  18.      mečkálast  -a -o [mǝč tudi meč] prid. (á) slabš. ki počasi dela: mečkalast človek ♪
  19.      mečkálnik  -a [mǝč tudi meč] m (ȃ) stroj, priprava za mečkanje: mečkalnik za krompir ♪
  20.      mečkálo  -a [mǝč tudi meč] s (á) mečkač: še zmeraj si tako mečkalo ♪
  21.      mečkánje  -a [mǝč tudi meč] s (ȃ) glagolnik od mečkati: prepovedati otrokom mečkanje papirja / bat za mečkanje krme / poženi, dovolj je mečkanja / s tem je blago zavarovano proti mečkanju ♪
  22.      mečkáti  -ám [mǝč tudi meč] nedov. (á ȃ) 1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel 2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali 3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš // nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal // obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš 4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče 5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke ● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili mečkáti se 1. postajati zguban, stisnjen: krilo se mečka, če sedeš nanj; če plašča ne obesiš, se mečka 2. biti tak, da se (rad) zguba, stisne: to blago se ne mečka mečkáje: mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste; gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika ♪
  23.      mečkàv  -áva -o [mǝč tudi meč] prid. (ȁ á) 1. knjiž., redko ki se (rad) mečka: mečkavo blago 2. ekspr. ki počasi dela: mečkav človek / mečkava hoja mečkávo prisl.: mečkavo se je odpravljala od doma ♪
  24.      mečkávec  -vca [mǝč tudi meč] m (ȃ) redko mečkač: priganjal je mečkavce ♪
  25.      mèdcéličen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) biol. ki je med celicami: medcelični prostor; medcelična snov medceličnina ♦ čeb. medcelična stena srednja stena sata ♪

   2.072 2.097 2.122 2.147 2.172 2.197 2.222 2.247 2.272 2.297  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA