Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (2.072-2.096)


  1.      letovíščar  -ja m (ȋ) kdor preživlja letni dopust, počitnice v letovišču: oddajati sobe letoviščarjem; prireditve so se udeležili domačini in letoviščarji ♪
  2.      letovíščarka  -e ž (ȋ) ženska, ki preživlja letni dopust, počitnice v letovišču: v parku sedi družba letoviščark ♪
  3.      letovíščarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na letoviščarje ali letovišče: letoviščarska družba / letoviščarski vlaki so vedno polni / letoviščarski kraj letoviški ♪
  4.      letovíščarstvo  -a s (ȋ) preživljanje letnega dopusta, počitnic zunaj stalnega bivališča: velik razmah letoviščarstva ♪
  5.      letovíšče  -a s (í) 1. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje letnega dopusta, počitnic: to letovišče ima vse možnosti za razvoj; oditi v letovišče; dobro obiskano letovišče; letos so vsa letovišča polna tujcev / klimatsko, obmorsko, zimsko letovišče / zastar. prodati letovišče ob morju letoviško, počitniško hišico 2. star. letni dopust, počitnice, letovanje: iti na letovišče v toplice; biti na letovišču ♪
  6.      letovíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na letovišče: letoviščni del obale / letoviščna sezona ♪
  7.      letovíščnik  -a m (ȋ) redko letoviščar: obmorski kraji privabljajo mnogo letoviščnikov ♪
  8.      letovíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na letovišče: letoviški gostje / to je znan letoviški kraj / letoviška hišica ♪
  9.      letrízem  -zma m (ȋ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo so črke, številke, grafični znaki: letrizem v poeziji, slikarstvu ♪
  10.      létščina  -e ž (ẹ̑) letonščina ♪
  11.      letva  gl. letev ♪
  12.      létvan  -a -o prid. (ẹ̑) arhit. obit z letvami: letvana vrata ♪
  13.      létvarica  -e ž (ẹ̑) knjiž. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo; gajba: izdelovati letvarice ♪
  14.      létvast  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz letev: letvasta ograja; letvaste police za sadje; letvasta vrata ♦ agr. letvasti boben mlatilnice ♪
  15.      létven  -a -o (ẹ̑) pridevnik od letev: letveni zaboji ♪
  16.      létvenik  in letveník -a m (ẹ̑; í) 1. agr. ogrodje (iz letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: razpeljati hruško po letveniku 2. gozd. gozd, v katerem imajo drevesa debelino letev: gošča prehaja v letvenik ♪
  17.      létvica  -e ž (ẹ̄) manjšalnica od letev: pritrditi letvico; žagati letvice; otroška stajica iz letvic / zakriti rob poda z letvico ♦ les. utorna letvica ♪
  18.      letvíčiti  -im nedov. (í ȋ) les. ob skladanju desk polagati vmes letve: delavci letvičijo // letviti ♪
  19.      letvíti  -ím in létviti -im nedov., letvèn in létven (ȋ í; ẹ̄) les. pritrjevati letve zaradi povezave, zavarovanja česa: letviti parketni pod ♪
  20.      leut  gl. levt ♪
  21.      lév 1 -a m (ẹ̑) 1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče: kačji lev; lev gosenice, raka 2. redko levitev, levljenje: drugi lev je končan ♪
  22.      lév 2 -a m (ẹ̑) bolgarska denarna enota: to stane pet levov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote ♪
  23.      lèv  lêva tudi léva m (ȅ ē, ẹ̄) 1. v Afriki živeča zver, katere samec ima veliko glavo in košato grivo: lev rjove; krotilec levov; lov na leve; lev in levinja; boril, branil se je kakor lev; hraber kot lev / pred vhodom stojita dva kamnita leva ∙ beneški lev ali lev sv. Marka podoba leva kot simbol beneške republike; publ. tam je nekoč vladal britanski lev Angleži, Britanci 2. ekspr. hraber, neustrašen, junaški moški: on ni lev, pač pa lisjak; v boju je bil lev; ni se upal spoprijeti se s takim levom 3. ekspr., navadno s prilastkom moški, ki po lastnostih, zaželenih za področje njegovega udejstvovanja, presega druge: v mladih letih je bil velik lev; lev družabnih prireditev / gledališki lev; modni, promenadni, salonski lev ◊ astr. Lev peto ozvezdje živalskega kroga; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; zool. morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens ♪
  24.      lév  -í ž (ẹ̑) 1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče; lev1: kačja lev 2. redko levitev, levljenje: lev poteka precej hitro ♪
  25.      léva 1 -e ž, lévih (ẹ́) 1. nav. ed. leva roka, levica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu // leva noga: brcnil je žogo z levo in zgrešil / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, od, po, v, z izraža levo stran: pisati od leve proti desni; priti od leve; iti, kreniti na, v levo; vrata se odpirajo na, v levo; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrniti se v levo; ovinek na levo; obrat v levo / krogla je priletela z leve; na desni teče reka, na levi je gozd; hoditi po levi; miza na levi je še prosta / kot povelje: na levo; polkrog v levo; pren. politik je krenil v levo; avtorjeva usmerjenost v levo ● kar tod pojdite in se držite leve na vsakem razpotju pojdite po levi poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih; ekspr. sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno gledal je naravnost, ni se oziral okoli sebe ◊ obrt. plesti same leve leve petlje; prim. levi ♪

   1.947 1.972 1.997 2.022 2.047 2.072 2.097 2.122 2.147 2.172  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA