Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (201-225)



  1.      bleščíca  -e ž (í) nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice // bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki ◊ les. deska, žagana pravokotno na letnice
  2.      bléščiti  -im nedov. (ẹ́) redko jemati vid, slepiti: sonce ga blešči; bliski mu bleščijo oči
  3.      bleščôba  -e ž (ó) bleščava: bleščoba ga slepi; sončna bleščoba / pisana panorama bleščobe
  4.      blèz  prisl. () nar. menda: Na doto ti blez ne bo treba gledati (I. Tavčar)
  5.      blín  -a m () nav. mn., v ruskem okolju pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa
  6.      blínda  -e ž () žarg., voj. oklopni avtomobil: mimo so zdrveli tanki in blinde; težke, olivno zelene blinde / železniška blinda motorno oklopno vozilo na tirnicah
  7.      blísniti  -em dov.) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč blisne v sobi; brezoseb. v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno je blisnilo; oči so mu blisnile / v roki mu je blisnil nož / svetlo blisniti z očmi / nagajivo je blisnila po njem 3. ekspr. švigniti, šiniti: puščica blisne v zrak; pren. smehljaj ji je blisnil preko lica; blisnilo mu je skozi možgane
  8.      bóbnica  in bobníca -e ž (ọ̑; í) nav. mn., star. pavka: biti na bobnice; grmenje bobnic
  9.      bógkov  -a -o prid. (ọ̑) etn., v zvezi bogkov kot kot s križem v kmečki hiši
  10.      bohoríčica  -e ž () črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja: pisati, tiskati v bohoričici; bohoričica in metelčica; boj proti bohoričici
  11.      bojevalíšče  -a s (í) voj. del vojnega območja, ki sestavlja geografsko, politično ali operativno-strateško celoto: jadransko, jugoslovansko bojevališče v drugi svetovni vojni
  12.      bojkotíst  -a m () polit. pristaš smeri v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zavzemala za odpoklic poslancev stranke iz dume
  13.      bólnica  -e ž (ọ̑) zavod za zdravljenje bolnikov: odpeljali so ga v bolnico; ležati v bolnici; otroška, vojaška bolnica; bolnica za duševne bolezni / partizanska bolnica zasilna bolnica na skritem kraju
  14.      bórčevski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na borce: partizanske in borčevske organizacije
  15.      bórec  -rca m (ọ̑) 1. udeleženec oboroženega spopada, vojak: to je bil star in izkušen borec; borec iz prve svetovne vojne / španski borec tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev // udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: borci gredo v napad; borec Cankarjeve brigade / borec iz enainštiridesetega leta udeleženec boja od leta 1941 2. kdor si zelo prizadeva za kaj: borec za mir; borec za pravico, za svobodo
  16.      botáničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene
  17.      brahiálen  -lna -o prid. () knjiž. surov, grob: brahialna sila ◊ anat. brahialna arterija nadlahtna arterija
  18.      brátstvo  -a s () razmerje kot med brati: bratstvo vseh ljudi / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov; svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije / cesta bratstva in enotnosti od Ljubljane do Djevdjelije; odlikovan z redom bratstva in enotnosti ♦ zgod. enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi
  19.      bregóvje  -a s (ọ̑) več bregov, bregovi: hiše po bregovju / valovi udarjajo ob kamnito bregovje
  20.      bréstlítovski  -a -o prid. (ẹ̑-) zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo
  21.      brezbeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez besed: brezbesedni dogovor; brezbesedna molitev
  22.      brezbóštvo  -a s (ọ̑) tajenje, nepriznavanje boga: nastopil je proti brezboštvu
  23.      brezbóžec  -žca m (ọ̑) brezbožnik: imeli so ga za brezbožca
  24.      brezbóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti
  25.      brezbóžnež  -a m (ọ̑) brezbožnik

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA