Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (176-200)


  1.      begúnček  -čka m (ȗ) manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke ♪
  2.      begúnec  -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter // kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil ♪
  3.      begúnka  -e ž (ȗ) ženska oblika od begunec ♪
  4.      begúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na begunce: begunsko taborišče / begunska vlada vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini ♪
  5.      begúnstvo  -a s (ȗ) begunsko življenje: skusiti bridkost begunstva / živeti v begunstvu v emigraciji / vojaško begunstvo dezerterstvo ♪
  6.      behavioríst  -a [bihevjo-] m (ȋ) pristaš behaviorizma: pojmovanje behavioristov ♪
  7.      behaviorízem  -zma [bihevjo-] m (ȋ) psih. ameriška psihološka smer, ki proučuje človeka iz njegovega obnašanja in ravnanja: pristaš behaviorizma ♪
  8.      beige  tudi bež [béž] prid. neskl. (ẹ̑) podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta beige in siva; moda te sezone priporoča beige tone ♪
  9.      beláč  -a m (á) nar. belokranjsko kdor beli, lička koruzo ♪
  10.      belorítka  -e ž (ȋ) nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar ♪
  11.      berlín  -a m (ȋ) nar., nekdaj občinski zapor: Preden boš kaj zinil, boš že sam smradil tolminski berlin! (I. Pregelj) ♪
  12.      betíčast  -a -o [bǝt] prid. (í) ki ima betico, betič: betičast cepec; betičasta palica ♦ bot. betičaste gobe gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae betíčasto prisl.: betičasto zadebeljena palica ♪
  13.      beuronski  -a -o [bôjr-] prid. (ȏ) nanašajoč se na mesto Beuron: beuronske znamenitosti ♦ um. beuronska šola gibanje za reformo katoliške cerkvene umetnosti v 19. stoletju ♪
  14.      bibliografíja  -e ž (ȋ) po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo; bibliografija za leto 1961 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu // veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo ♪
  15.      bíca 1 -e ž (í) redko biček, bičje ♪
  16.      bídermajer  -ja m (ȋ) um. srednjeevropski meščanski umetnostni slog v prvi polovici 19. stoletja: tipika bidermajerja / prodam uro — pristen bidermajer // doba tega sloga: v bidermajerju so močno gojili portretno slikarstvo; neskl. pril.: bidermajer šopek majhen šopek iz raznobarvnih rož ♪
  17.      bilijónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bilijon: v astronomiji računajo z bilijonskimi številkami / bilijonski delec celote ♪
  18.      bíren  -rna in bírenj -rnja m (í) nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov) ♪
  19.      bítek  -tka m (ȋ) zastar. eksistenca, bivanje: človekov bitek na zemlji; duhovni bitek; boj za bitek / posameznikov bitek in žitek ♪
  20.      blagopokójen  -jna -o prid. (ọ̄) spoštljivo pokojni: naš blagopokojni ded ♪
  21.      blažítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od blažiti: blažitev bolečin; blažitev stanovanjske stiske / blažitev duha ♪
  22.      bleščáva  -e ž (ȃ) 1. močna svetloba: bleščava nas slepi; griči se kopljejo v sončni bleščavi; bleščava dneva, mladega jutra // odbijanje močne, iskreče se svetlobe: ščemeča bleščava snega; bleščava morja 2. knjiž., redko razkošje, sijaj: svet bleščave in krasote ♪
  23.      bleščávica  -e ž (ȃ) knjiž. močna svetloba: ostra bleščavica ga je zmedla ♪
  24.      bleščávost  -i ž (á) knjiž. lastnost bleščavega: bleščavost snega jemlje vid ♪
  25.      bleščèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj // ki močno sije: bleščeča luč, svetloba 2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava bleščéče prisl.: branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje ∙ bleščeče beli prti zelo beli; prim. bleščati se ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA