Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

19 (1.672-1.696)


  1.      hudodélec  -lca m (ẹ̑) storilec kaznivega dejanja, zločinec: prijeti, zaslišati hudodelca; umrli je bil žrtev patološkega hudodelca; zahrbten, zakrknjen hudodelec / šalj. zasačil je mladega hudodelca, ki je plezal na jablano ♦ jur. album hudodelcev ♪
  2.      húpanje  -a s (ȗ) glagolnik od hupati: ponoči hupanje ni dovoljeno / hupanje avtomobilov ♪
  3.      ideográm  -a m (ȃ) arheol. grafično znamenje, ki navadno v obliki risbe ponazarja pojem kot celoto: pisava, sestavljena iz ideogramov / kitajski ideogrami; pren., ekspr. motiv slepcev postane slikarju ideogram človeškega iskanja ♪
  4.      ideológ  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom predstavnik določene ideologije: ideolog socialne demokracije / ideolog delavskega gibanja / različni politični ideologi // knjiž. idejni utemeljitelj: ideolog kritičnega realizma 19. stoletja ♪
  5.      ígra  -e ž (ȋ) 1. glagolnik od igrati: a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem / publ. gostje so pokazali lepo igro igrali so lepo b) igra celotnega ansambla je bila zelo dobra; kritično so ocenili igro glavnega igralca / odlična filmska, gledališka igra c) igra na violino je ni motila / klavirska igra č) pri igri so se otroci sprli; vesela in sproščena igra / soba, primerna za igro / ekspr. takšno delo je zanj igra d) igra s kartami se je zavlekla pozno v noč / odstopil je od nadaljnje igre e) z rodilnikom: igra barv ob zahajajočem soncu; igra neštetih luči; opazoval je igro svetlobe in sence / igra valov 2. otroška dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo: izmišljali so si različne igre; čas so si preganjali z igrami / igrali so se gnilo jajce in druge igre / otroška igra // dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo sploh: igra s kartami, kockami / dobiti, izgubiti igro / družabne igre; igrati hazardne igre; igra na srečo; igra za denar pri kateri mora dati določeno vsoto denarja tisti, ki izgubi / pog. šli so se različne igre 3. športna dejavnost, navadno skupinska, organizirana po določenih pravilih: poznal je vse igre z žogo / namizne igre; otvoritev šahovske igre / športna igra / bojne igre ki ponazarjajo boj; gladiatorske igre / ekspr., z oslabljenim pomenom ta miselnost je pritegnila v vojno igro mnogo narodov 4. literarno delo v obliki dialogov, navadno manjše umetniške vrednosti: brati, napisati igro; to igro so že večkrat uprizorili; igrati Finžgarjevo igro Veriga; igra iz kmečkega življenja / gledališka igra; radijska, televizijska igra / celovečerna igra ki traja približno dve uri; igra v treh dejanjih // izvedba, uprizoritev takega dela: gledati igro; nastopiti v igri / igro je vodil dober režiser 5. ekspr., navadno s prilastkom preračunljivo, navadno nezakonito delovanje: spregledal je njegovo igro; v tej igri se ni znašel; brezobzirna igra gospodarskih sil / treba je bilo odkriti pravila igre v tej družbi / različne politične igre // z oslabljenim pomenom delovanje, navadno nepričakovano, brez vzroka: vse je počivalo na čudni igri naključja, sreče, usode / to delo je igra fantazije / igra ljubezni in ljubosumja 6. nav. ekspr., navadno z rodilnikom nehoteni gibi, mimika, ki izraža, kaže določeno čustveno stanje, razpoloženje: igra njegovega obraza je bila zelo zgovorna; ni mogel prikriti nervozne igre prstov, rok / opaziti je bilo igro njunih oči ● publ. žoga je zletela iz igre iz prostora, določenega za igranje; ekspr. kraljevska igra šah; žarg., šport. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni ◊ igr. napovedati igro pri taroku prevzeti vodstvo igre; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; debatna igra v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje; ljudska igra ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta; odprta igra pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; igra preko kril, krilnih položajev pri kateri napada moštvo z vzdolžne strani igrišča; zgod. viteške igre turnir ♪
  6.      íhaha  medm. (ȋ) posnema glas konja: ihaha, rezgeta konj ♪
  7.      ílindénski  -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) zgod., v zvezi ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903 ♪
  8.      ilirízem  -zma m (ȋ) v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov: pristaš ilirizma; razmerje slovenstva do ilirizma / hrvatski ilirizem ♪
  9.      ilustrátor  -ja m (ȃ) kdor ilustrira: knjižni ilustrator; ilustrator in karikaturist Hinko Smrekar / pisatelj je literarni ilustrator preteklosti ♪
  10.      imanénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji: spoznati imanentne lastnosti knjižnega jezika; vprašanje imanentne protislovnosti med enakostjo in izborom / to je v imanentnem interesu države // z dajalnikom značilen, tipičen: to je njim imanentno; družba se razvija po sebi imanentnih zakonih; hrepenenje je imanentno človeški naravi 2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije: imanentna kritika ◊ filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti ♪
  11.      imanentízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti: fizikalizem in imanentizem 2. knjiž., redko lastnost, značilnost imanentnega: imanentizem sveta ♪
  12.      imovína  -e ž (í) knjiž. premoženje, imetje: zaplenili so mu vso imovino / publ. ljudska imovina prva leta po 1945 premoženje, zaplenjeno okupatorjem ali njihovim sodelavcem / v povedni rabi to je moja imovina lastnina, last ♪
  13.      ímperfektiven  in imperfektíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nedovršen: imperfektivni glagoli ♪
  14.      impêrij  -a m (é) zlasti v 19. stoletju velika, monarhično urejena država, navadno s kolonialno posestjo: gospodarsko propadanje imperija / britanski imperij // v starem veku velika država sploh: perzijski, rimski imperij ◊ zgod. imperij pri starih Rimljanih najvišja vojaška in civilna oblast ♪
  15.      impresionízem  -zma m (ȋ) umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki si prizadeva izraziti (čutni) vtis zunanjega sveta: impresionizem v slikarstvu; predstavnik impresionizma ♪
  16.      ìndecéntnost  -i ž (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko nespodobno, neprimerno vedenje: žalila jih je njegova indecentnost ♪
  17.      indológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za indologijo: zborovanje jugoslovanskih indologov ♪
  18.      indologíja  -e ž (ȋ) veda o indijski zgodovini, kulturi in jezikih: katedra za indologijo ♪
  19.      indonézijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Indonezijce ali Indonezijo: indonezijski jeziki / indonezijski otoki ♪
  20.      indosamènt  -ênta m (ȅ é) fin. izjava o prenosu pravic, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, napisana na njegovi hrbtni strani: prenesti pravice z indosamentom / bianko indosament izražen samo s podpisom indosanta ♪
  21.      indosánt  -a m (ā á) fin. kdor indosira ♪
  22.      indosát  -a m (ȃ) fin. indosatar ♪
  23.      indosatár  -ja m (ā) fin. oseba, na katero se indosira ♪
  24.      indosírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. prenesti pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, z izjavo, napisano na njegovi hrbtni strani: indosirati komu menico ♪
  25.      inducírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. sklepati iz posameznega na splošno: pravilno inducirati / iz nekaterih pojavov inducirati pravila, resnice // redko povzročati, vzbujati: dogodki so inducirali poseben razvoj; inducirati čustva 2. elektr. vzbujati električno napetost s spreminjanjem magnetnega pretoka: inducirati napetost v tuljavi inducíran -a -o: inducirani tok tok, ki ga povzroči inducirana napetost v električnem krogu; inducirana napetost; inducirane spremembe ♪

   1.547 1.572 1.597 1.622 1.647 1.672 1.697 1.722 1.747 1.772  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA